Tiskane izdaje
Ljubljana − Predstavniki sindikata delavcev migrantov so že pred 12. uro v državni zbor vložili podpise pod pobudo za začetek referendumskega postopka o zakonu o mednarodni zaščiti.
Že včeraj je predsednik sindikata delavcev migrantov Dušan Cvetko napovedal, da bodo predali pet tisoč podpisov in ustavili uveljavitev spremembe zakona, ki jo je državni zbor potrdil na mučni nočni seji pred tednom dni.
S spremembo je vlada poskušala krepko zaostriti azilno zakonodajo in hkrati popraviti napake v ureditvi, na katere že dalj časa opozarjajo iz Bruslja. A so si v vladni koaliciji v postopku premislili in zaostritve omilili.
»Kaže, da so se odločili, da bodo z množico referendumskih pobud zrušili državo,« je bilo zadnje dni slišati po državnem zboru iz SMC. Cvetko pa je včeraj povedal, da bodo danes vložili šele drugo pobudo, s katero bodo ustavili uveljavitev že sprejetega zakona. Ali jih bodo še več, se bodo odločili po odzivu predsednika vlade Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja.
V Avstriji reveži, v Sloveniji bogataši
Referendumska pobuda pomeni, da pomembnega azilnega zakona predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) še nekaj časa ne bo smel poslati v objavo v uradni list. Novosti bodo obveljale mesec dni po objavi. Namesto tega bo moral Brglez, če se pokaže, da je referendumska pobuda vložena pravilno, določiti 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Da zna Cvetko pobude pravilno vložiti, je ta teden že dokazal, ko je enako pobudo v ponedeljek vložil proti spremembi zakona o medijih (kvote) ter objavo te novele in njeno uveljavitev s tem začasno že ustavil.
Podpise za referendum o noveli medijskega zakona sindikat migrantov od danes že zbira po vsej državi. Že drug zakon ta teden je sindikat, ki zastopa delavce, ki hodijo vsak dan delat v Avstrijo, ustavil protestno, ker morajo državi doplačevati visoke zneske dohodnine zaradi različnih sistemov obdavčitve.
V Avstriji imajo za slabo plačane delavce olajšavo, pri nas pa te iste plače veljajo za visoke in so temu ustrezno obdavčene. V preteklosti je tem delavcem država dala davčni odpustek, a je ustavno sodišče to razveljavilo kot kršitev načela enakosti pred zakonom. V vladi zato nimajo veliko manevrskega prostora za dogovore z dnevnimi migranti.
Ko koalicija preglasuje svojo ministrico
V nov zakon o mednarodni zaščiti, ki ga danes ustavljajo dnevni migranti, je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar predlagala resne zaostritve, po katerih bi država lahko zavrgla prošnje za azil migrantom, ki v državo prihajajo iz varnih držav ali iz držav EU, da bi se izognila dolgim postopkom pri očitnih zlorabah azilnega prava. Odbor za notranjo politiko je februarja ti novosti že vključil v zakon.
A po kritikah nevladnih organizacij − napovedale so celo postopek proti državi zaradi kršitve azilnega prava EU − si je koalicija premislila.
Prejšnji teden v torek so na predlog ZL črtali obe novosti. Že takrat je Lilijana Kozlovič (SMC) napovedala, da bodo v zadnjem branju konec prejšnjega tedna vrnili omejitev za varne države. Kar se je na nočni seji pred tednom dni tudi zgodilo. Prvotno rešitev ministrice za notranje zadeve, da lahko država zavrže tudi vloge prosilcev za azil, ki bi prišli iz držav EU, pa je ponudila SDS. A je še pred polnočjo to zavrnilo 45 poslancev, za jih je bilo 17.
Ker je to dopolnilo padlo, sta obstrukcijo napovedala Jože Tanko (SDS) in Ljudmila Novak (NSi), poslanci obeh strank so dvorano pred tednom dni ponoči zapustili.
Tudi zaradi tega je včeraj državni svet odločal, ali zakon o mednarodni zaščiti ustaviti z vetom. A je bila večina, 15 svetnikov, proti temu. Za veto jih je bilo 12.
Po prvih informacijah iz SDS, ki so sprejemanje zakona pred tednom bojkotirali, ker se jim zdi premalo oster, pri njih ni posebnega navdušenja, da bi se pridružili zbiranju podpisov za referendum. Deloma zato, ker je parlament ureditev vendarle nekoliko zaostril. Na referendumu, če do njega pride, pa je tudi težko doseči kvorum in zmagati brez tehtnih razlogov.
Nekdanji ustavno sodniki: To ni rušenje države
Da bi šlo za rušenje države, se danes ni strinjal niti eden od nekdanjih ustavnih sodniki pri katerih smo oceno preverjali. Nekdanji ustavni sodniki, ki smo jih za mnenje spraševali pred posvetom pri predsedniku republike Borutu Pahorju - z njimi se je posvetoval, ker bo moral v letu dni predlagati kar šest novih ustavnih sodnikov - so povečini ocenili, da je protestno vlaganje referendumskih pobud kvečjemu zloraba referendumskega instituta. Ali pa še to ne. Na posnetku se predsednik republike Borut Pahor rokuje z Lojzetom Udetom, opazuje ju Matevž Krivic.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je, podobno kot nekdanji sodniki, opozoril, da ostre kvalifikacije ne pomagajo. Državljani, ki delajo v Avstriji, živijo pa v Sloveniji, niso v depriviligiranem položaju - ko gre za dohodnino so le izenačeni, tako je odločilo tudi ustavno sodišče, je dejal in ocenil, da plačajo enako višino dohodnine kakor delavci z enakim dohodkom, ki so zaposleni v Sloveniji.
Si pa želijo poseben položaj in grozijo z milijonsko škodo državi in vsem davkoplačevalcem, če ga ne dobijo, je položaj povzel Brglez in dodal: »Informirali smo jih, da lahko kadarkoli umaknejo referendumske pobude ali ne vložijo zahteve za odločanje ljudstva.«
