Tiskane izdaje
Ustavno sodišče naj bi tako presodilo, da notranjemu ministrstvu ni mogoče oporekati pristojnosti za tožilstvo, če te izvaja v okvirih, ki so doslej veljali v razmerju med izvršno oblastjo ter samostojnim položajem tožilstva in tožilcev.
Da pa je notranje ministrstvo zakonsko dopustne meje v razmerju do tožilstva že večkrat preseglo, je včeraj sporočil generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Zadnji primer je, kot je dejal, nekakšen kvazi nadzor zaradi imenovanja višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Nadzor naj bi včeraj, medtem ko smo novinarji čakali na začetek novinarske konference vrha tožilstva, opravila delovna skupina notranjega ministrstva. Nadzora ni bilo, saj je Fišer ministrstvu sporočil, da za to niso izpolnjeni zakonski pogoji, saj še ni zagotovljena navzočnost vseh tistih – dveh članov državnotožilskega sveta –, ki jim zakon to dovoljuje.
Začasna odpoved
Državna sekretarka Barbara Brezigar pa je pozneje povedala, da so se nadzoru (začasno) odpovedali, dokler vlada ne odloči o njegovi upravičenosti. Z nadzorom poskuša ministrstvo preveriti ravnanje tožilstva, ker je to pred letom predlagalo Škrleca za generalnega direktorja, tedanji pravosodni minister Aleš Zalar ga je isti dan na funkcijo tudi imenoval. Nova vlada, imenovana je bila dan pozneje, je odločitev razveljavila.
Da je bilo imenovanje nezakonito, je decembra lani ugotovilo upravno sodišče, ki je zavrnilo Škrlečevo pritožbo in v razlagi zapisalo, da je šlo za kršitev materialnega prava in »samovoljo pri izvrševanju oblasti«, je včeraj povzela Brezigarjeva in opozorila, da sodelovanje predstavnikov državnotožilskega sveta pri nadzoru ni obvezno, vendar mu na ministrstvu ne nasprotujejo.
Fišer, ki javnosti sicer prav rad ne nagovarja, je še dejal, da se je za to odločil, ker se pritiski MNZ že od časa njegovega imenovanja nerazumno stopnjujejo.
