Tiskane izdaje
Prejšnji teden, ko se je začel socialni dialog o zvišanju minimalne plače, so se v javnosti vrstili predlogi, za koliko naj se plačna letvica pomakne navzgor. Na eni strani je bil predlog vlade, na drugi predstavnikov delodajalcev, na tretji predstavnikov sindikatov, oglašale so se tudi politične stranke. Ko smo izvajali anketo, se je v javnosti govorilo o treh različicah, za koliko naj se zviša minimalna plača ‒ vladni predlog za štiri evre neto, sindikalni predlog za 25 evrov neto, Združena levica pa je predlagala, naj se v prvi fazi minimalna plača dvigne za 65 evrov neto, jeseni pa še više. Po petkovi seji ekonomsko-socialnega sveta so se v javnosti pojavili drugačni podatki, saj bo o zvišanju minimalne plače na različnih forumih še veliko razprav, iz rezultatov ankete pa je razvidno, da ima ukrep zvišanja veliko podporo. Za to se zavzema kar 90 odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi.
Odnos javnosti do tega vprašanja dodatno pojasnjujejo odgovori na naslednje vprašanje ‒ katera višina bi bila za sodelujoče v anketi najsprejemljivejša. Vladni predlog za štiri evre ni požel navdušenja, tudi sindikalni predlog za 25 evrov poviška ni bil sprejet z večjim odobravanjem. Ob predlogu ZL pa je že postalo jasno, da so ljudje bolj naklonjeni izdatnejšemu dvigu minimalne plače, vendar je bilo tudi 65 evrov blizu »le« 27 odstotkom vprašanih. Največ anketiranih (45 odstotkov) je potrdilo odgovor, da bi bil potreben veliko višji dvig minimalne plače. Po križanju sociodemografskih podatkov lahko ugotovimo, da si višjega dviga minimalne plače želijo ljudje z osnovnošolsko izobrazbo, ljudje, ki živijo na podeželju, in tisti, ki se volitev ne bi udeležili, predvsem pa je zanimivo, da si tega želijo tudi anketiranci, ki so zaposleni v zasebnem sektorju (tega si želi malo več kot polovica vseh, ki služijo denar v zasebnem sektorju).
Vprašanje minimalnih plač in standarda nasploh je povezano z drugo temo, ki zaposluje ekonomiste, poslovneže in državnike po svetu, to je z globalizacijo. V mandatu predsednika ZDA Baracka Obame je globalizacija svetovnega gospodarstva dosegla svoj vrhunec, s prihodom novega predsednika Donalda Trumpa se obeta drugačna politika. Zanimalo nas je, kako v Sloveniji pojmujemo globalizacijo. Glede na rezultate ankete lahko ugotovimo, da 40 odstotkov anketiranih dojema globalizacijo kot negativno dejstvo, kot pozitivno pa le dobra petina.
Preostali se do tega niso opredelili. Pri vprašanju, kako je globalizacija ekonomije vplivala na njihovo življenje, je večina odgovorila, da čutijo pozitiven, a tudi negativen vpliv, četrtina pravi, da je na njihovo življenje vplivala negativno, manj kot desetina pa da pozitivno.
In za konec nas je v tednu, ko je funkcijo prevzel novi ameriški predsednik, zanimalo, kaj menijo o Baracku Obami in Donaldu Trumpu. Več kot polovica sodelujočih v anketi odgovarja, da Obama za sabo pušča pozitivno dediščino, tretjina Obamove poteze ocenjuje tako pozitivno kot negativno, malo več kot desetina pa kot negativno. V zvezi s Trumpom je slika nekoliko drugačna. Zanimalo nas je, kakšen predsednik mislijo, da bo. Nekaj več je tistih, ki menijo, da bo Trump slab predsednik (37 odstotkov), dobra četrtina meni, da bo dober, petina pa se jih do tega ni opredelila.
