Tiskane izdaje
Ljubljana - Po težavah z arbitražnim postopkom in razgaljenih nepravilnostih na veleposlaništvih Slovenije v tujini se je povečal pritisk na zunanjega ministra Karla Erjavca, vse pogostejši so pozivi k odstopu, v državnem zboru pa se že omenja tudi vložitev interpelacije. Tokratna raziskava Dela razkriva razpoloženje volivcev, ki Erjavcu ni naklonjeno. Sicer ga anketiranci bolje ocenjujejo kot politika in slabše kot zunanjega ministra.
V anketi smo namreč postavili dve vprašanji - kako anketiranci ocenjujejo Karla Erjavca kot zunanjega ministra in kako kot politika. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da javnost Erjavca bolje ceni kot politika in slabše kot ministra za zunanje zadeve. Kot dobrega ministra ga ocenjuje dobra petina vprašanih, kot slabega 44 odstotkov, ne dobro ne slabo pa petina. Dobro oceno mu nadpovprečno pogosto podeljujejo podporniki SDS in upokojenci, slabšo pa visoko izobraženi.
Kot dobrega politika ga ocenjuje 27 odstotkov vprašanih, kot slabega dobra tretjina, ne dobro ne slabo pa dobra petina vprašanih. Ob vprašanju, ali se strinjajo, da bi moral zunanji minister odstopiti zaradi nagrmadenih težav v slovenski diplomaciji in ob težavah z arbitražnim postopkom, takšne pozive večina podpira (40 odstotkov). Z njimi se jih ne strinja dobra tretjina, petina pa se jih ni znala opredeliti. Tudi to vprašanje razkriva, da so anketiranci glede morebitnega Erjavčevega odstopa ali zamenjave v velikih dilemah. Po pričakovanjih ga nadpovprečno podpirajo upokojenci, k odstopu pa bi ga pozvali predvsem simpatizerji Združene levice.
Da so dileme ob vprašanju usode Karla Erjavca velike, potrjuje tudi naslednje vprašanje - zanimalo nas je, ali bi vprašani podprli Erjavčevo zamenjavo ali njegov odstop, čeprav bi to pomenilo padec vlade in začetek politične krize. V tem primeru Erjavčeve zamenjave ne bi podprla dobra tretjina anketiranih, slaba tretjina bi kljub posledicam podprla njegovo zamenjavo, preostala slaba tretjina pa se ni znala opredeliti. Zamenjavi bi nasprotovali podporniki SMC, Desusa in upokojenci, za zamenjavo pa bi bili podporniki ZL, zaposleni in anketiranci v starostni skupini od 36 do 49 let.
Ob koncu ankete nas je zanimalo tudi mnenje anketirancev o ugotovitvah nadzornih postopkov nad poslovanjem slovenskih veleposlaništev v tujini. Velika večina se strinja, da je ugotovljeno nedvomno negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Samega delovanja slovenske diplomacije pa vprašani ne cenijo prav visoko - da dela dobro, jih meni le dobrih deset odstotkov, da slabo, več kot 40 odstotkov, slaba tretjina pa jih meni, da slovenska diplomacija ne dela ne dobro ne slabo.
Čeprav tokratna anketa Dela nakazuje, da bi večina javnosti najraje videla odstop zunanjega ministra Karla Erjavca, je treba opozoriti na dve dejstvi. Prvič, da je veliko takšnih, ki se z Erjavčevo zamenjavo na mestu prvega človeka slovenske diplomacije ne strinjajo. Drugo dejstvo, ki je razvidno iz rezultatov ankete, pa je, da se s pozivi k odstopu ali zamenjavi ne strinjajo upokojenci in podporniki Desusa. To napeljuje k utemeljeni domnevi, da Karl Erjavec kljub vsem težavam zaradi delovanja na zunanjepolitičnem področju med svojo volilno bazo še vedno uživa visoko podporo.
Na to ugotovitev nas napeljujeta tudi vprašanji, v katerih smo ločeno spraševali, kako anketiranci ocenjujejo delo Erjavca kot politika in kot zunanjega ministra. Ugotovimo lahko, da ga javnost bolje ocenjuje kot politika in slabše kot ministra za zunanje zadeve.
In še ena ugotovitev: čeprav večina vprašanih podpira Erjavčev odstop, je vnema po takšni politični sankciji hitro uplahnela, ko smo vprašali, ali bi njegovo zamenjavo podprli, tudi če bi to pomenilo padec vlade. V teh pogojih Erjavčeve zamenjave rahla večina vprašanih ne bi več podprla.
