Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bi o finančni pomoči Grčiji, o kateri so se evropski voditelji dogovorili pred kratkim, odločali prebivalci Slovenije na referendumu, bi jo gladko zavrnili, razkriva tokratna anketa Dela. Anketiranim je tudi najbližja trditev, da morajo Grki vrniti ves denar, ki so si ga izposodili.
Anketa Dela kaže, da je malo več kot 80 milijard evrov pomoči za finančno in socialno izčrpano Grčijo odločno preveč za povprečnega prebivalca Slovenije. Če bi lahko o dogovoru evropskih držav o pomoči Grčiji odločali na referendumu, bi jo brez oklevanja zavrnili s skoraj plebiscitarno večino. V nadaljevanju ankete lahko tudi izvemo, da več kot polovica vprašanih zagovarja rešitev, ki predvideva vrnitev vsega denarja, ki so si ga Grki izposodili, le za dobro petino bi bila sprejemljiva rešitev, ki bi predvidela odpis dolgov.
V anketi izvemo še, da je vprašanim veliko bližje stališče Nemčije kot grške vlade, ki jo vodi Siriza, večina pa se zavzema za kompromisno rešitev, ki bi se našla med pozicijami Nemčije in Grčije. Držo slovenske vlade ocenjujejo pozitivno, še izvemo v anketi.
Ob naslednjem vprašanju, ali bi podprli izstop Grčije iz območja evra, je javno mnenje že veliko bolj različno. Malenkost več je tistih, ki se ne bi strinjali z grexitom (ta izraz se je uveljavil, ko se je omenjala možnost, da bi Grčija opustila evro), in sicer 38 odstotkov, odstotek manj pa je takšnih, ki jih grexit ne bi motil, medtem ko se četrtina vprašanih ni znala opredeliti. Izstop Grčije iz evrocone bi podprli podporniki SDS in moški, nasprotujejo po mu anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 25 let.
Brez podpore odpisu dolgov
Na vprašanje, katera stran jim je bližja v grški drami - grška, nemška ali nevtralna -, je 44 odstotkov anketiranih dejalo, da so jim bliže stališča evropskih držav, ki zagovarjajo kompromisno rešitev, skoraj tretjini so bolj blizu argumenti Nemčije, ki je zahtevala konkretne reforme v zameno za finančno pomoč, le deset odstotkov podpira Grčijo in napore njene vlade, ki
jo vodi Syriza. Nemška stališča so bliže volivcem SDS in anketirancem od 50 do 65 let.
V Grški drami se med možnimi rešitvami omenja tudi odpis dolgov, a ta ukrep pri slovenski javnosti ne bi naletel na podporo. Več kot polovica sodelujočih se strinja s trditvijo, da Grčiji ne smemo odpisati dolgov, predvsem pa, da mora vrniti vse do zadnjega centa. Če upoštevamo še trditev, da morajo vrniti večino izposojenega denarja, lahko ugotovimo, da kar 72 odstotkov vprašanih ne podpira odpisa dolgov Grčiji. Z odpisom dolga bi se strinjala slaba petina vprašanih. Ob tem nas je zanimalo tudi, ali so anketiranci vedeli, da je Slovenija Grčiji med vsemi državami EU posodila največ denarja glede na BDP - tri četrtine jih je vedelo za to dejstvo, četrtina pa ne.
In na koncu nas je zanimalo še, kako ocenjujejo držo Slovenije oziroma vlade v grški drami. Da je Slovenija ravnala pravilno, ko je zagovarjala odločno in nepopustljivo politiko do Grčije, meni skoraj tretjina anketirancev. Če dodamo še odgovor, da je Slovenija sicer ravnala pravilno, a premalo diplomatsko, bi lahko ugotovili, da se več kot polovica vprašanih strinja z
držo slovenske vlade v grški dolžniški drami. Da vlada ni ravnala pravilno in bi morala pokazati več razumevanja do Grčije, meni slaba petina vprašanih.
