Tiskane izdaje
Med preostalo polovico sodelujočih v anketi, ki so se opredelili pri vprašanju, kateri od sedanjih predsednikov strank pri njih vzbuja zaupanje, dobimo takšno sliko - največ ga predsednik vlade Miro Cerar (12 %), za njim so Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD) in Luka Mesec (ZL). V drugi skupini so predsedniki strank, ki so dobili najmanj pol manj odgovorov - med njimi največ Ljudmila Novak (NSi), nato Zmago Jelinčič (SNS), Alenka Bratušek (Zavezništvo), Marko Zidanšek (SLS), Karl Erjavec (Desus) in Franc Kangler (NLS). O tem, da simpatizerji posameznih strank najbolj zaupajo predsedniku stranke, s katero simpatizirajo, ni dvoma, ko upoštevamo sociodemografske podatke. Bolj je zanimiv podatek, komu najbolj zaupajo neopredeljeni, ki jih je po zadnjih anketah vedno več. Izluščimo lahko podatek, da neopredeljeni volivci najbolj zaupajo Miru Cerarju (11 %), Dejanu Židanu (10 %), Luki Mescu (10 %) in nekaj tudi Janezu Janši (5 %). To potrjuje hipotezo, da se volivci z levega političnega pola v nekem obdobju po volitvah, ko
začne tudi upadati podpora vladi, preselijo med neopredeljene.
Po dveh letih od parlamentarnih volitev nas je zanimalo, ali je stranka, ki so jo podprli, upravičila njihova pričakovanja. Slaba tretjina anketirancev je odgovorila, da je stranka, ki so jo volili, upravičila njihova pričakovanja, 53 odstotkov pa, da jih ni. Stranke, ki so upravičile pričakovanja svojih volivcev, so bile predvsem NSi, SMC (dve tretjini simpatizerjev teh dveh strank) in SDS (54 % simpatizerjev je zadovoljnih s stranko, 38 jih ni), pričakovanj pa nista upravičili Desus (63 % nezadovoljnih simpatizerjev te stranke) in SLS, pri kateri je nezadovoljnih kar 88 odstotkov simpatizerjev te stranke. Pri SD je 46 odstotkov simpatizerjev odgovorilo, da je SD upravičila, 50 odstotkov pa, da ni upravičila njihovega zaupanja.
Ko anketiranci ocenjujejo delo koalicije SMC, Desus, SD, jih je večina (44 %) odgovorila, da je delala slabo, 14 odstotkov jih pravi, da dobro, medtem ko jih 37 odstotkov meni, da ni delala niti dobro niti slabo, torej so ji dali srednjo oceno. Delo koalicije dobro ocenjujejo predvsem simpatizerji SMC in starejši, medtem ko jo kot slabo ocenjujejo simpatizerji SDS, mlajši, ljudje s srednješolsko izobrazbo in tisti, ki odgovarjajo, da ne bi volili nobene stranke.
Naslednje vprašanje je, ali bo koalicija vzdržala do konca mandata. Odgovori so različni, saj je 43 odstotkov vprašanih prepričanih, da bo vladajoča koalicija vzdržala (od tega slaba tretjina pravi, da gre za verjeten razplet), medtem ko jih 46 odstotkov meni, da koalicija nebo vzdržala (od tega dobra četrtina meni, da gre za verjeten razplet).
Za konec smo vprašali, ali bi bile potrebne predčasne volitve - dve tretjini temu nasprotujeta, dobra četrtina pa bi se ogrela za takšno možnost; predvsem podporniki SDS in mlajši. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni podpreti nov politični projekt oziroma novo stranko, smo dobili odgovore, ki jih lahko razdelimo na tretjine - prva tretjina vprašanih pravi, da bi zagotovo podprli novo stranko, približno toliko je tudi takšnih, ki menijo, da ne bi podprli nobene nove stranke, preostala tretjina še omahuje - mogoče bi jo podprli, morda pa je ne bi. Bolj dovzetni za podporo novemu političnemu projektu so podporniki SDS, ZL, SMC, mlajši anketiranci od 18 do 35 let in anketiranci z visokošolsko izobrazbo.
