Anketa Dela: Nizko zaupanje v BS in Jazbeca

Sanacija bančnega sistema ni bila uspešna, menijo anketiranci. Nizko zaupanje tudi v DUTB.

Objavljeno
22. februar 2015 18.25
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika
Ljubljana - Banki Slovenije ne zaupa veliko več anketirancev, kot ji zaupa, razkriva tokratna anketa Dela. To potrjuje dosedanje raziskave javnega mnenja, ki že vrsto let ugotavljajo, da je nekoč čislana in vedno na dobrem glasu Banka Slovenije z izbruhom finančne krize leta 2008 začela izgubljati ugled.

BS tako ne zaupa 41 odstotkov, zaupa pa dobra četrtina, ravno tolikšen delež pa se jih je opredelil za tiste, ki centralni banki niti ne zaupajo niti zaupajo. S križanjem sociodemografskih podatkov dobimo nekoliko jasnejšo sliko: denimo, da BS nadpovprečno zaupajo mlajši (starostna skupina od 18 do 25 let), podporniki SMC in ljudje z višjo izobrazbo. Nezaupljivi do BS so podporniki ZL, ljudje s poklicno izobrazbo in moški.


Glede na to, da je bila v zadnjem tednu Banka Slovenije glavna tema zaradi izbrisa podrejenih obveznic in ponovnega odpiranja vprašanja odgovornosti za zapolnitev večmilijardne luknje bančnega sistema, se je postavilo tudi vprašanje, kakšno podporo uživa guverner BS Boštjan Jazbec. Na podlagi ankete lahko sklenemo, da ne ravno visoke. Jazbecu zaupa le 15 odstotkov anketiranih, ne zaupa pa kar 43 odstotkov, medtem ko četrtina guvernerju niti ne zaupa niti zaupa, petina pa se jih ni mogla odločiti.

Po dobrem letu dni od sanacije bančnega sistema smo pri anketirancih preverili nekaj trditev. Skoraj nihče ni prepričan, da je bilo reševanje slovenskih bank uspešno. Desetina se jih strinja, da je bila sanacija potrebna, vendar neuspešna, ker banke ne kreditirajo gospodarstva. Na drugi strani je skoraj 80 odstotkov anketiranih prepričanih, da sanacija bančnega sistema ni bila uspešna - bodisi banke zgolj sedijo na denarju in gospodarstvo nima nič od tega bodisi je država s sanacijo zgolj povečala javni dolg in s tem ustvarila dodatno javnofinančno luknjo.

 

Podobno usodo kot BS deli tudi tako imenovana slaba banka ali Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ji zaupa manj kot desetina sodelujočih v anketi, ne zaupa ji dve tretjini, medtem ko petina niti ne zaupa niti zaupa. Glede na to, da se v prihodnjih dneh napovedujejo celo zamenjave v vodstvu DUTB, nas je zanimalo, kakšen odnos imajo anketiranci do tega, da slabo banko vodijo tuji menedžerji. Četrtini se zdi taka rešitev dobra, predvsem zato, ker se na ta način preprečuje vpliv domačih interesnih skupin na proces prodaje bančnih terjatev. Na drugi strani dobrih 60 odstotkov vprašanih meni, da to ni dobra rešitev in da tuji menedžerji delajo le za svoj interes.

Ker bo vlada v prihodnjih dneh in tednih spremenila vodilne v drugi izjemno pomembni tranzicijski instituciji SDH (Slovenski državni holding), nas je zanimalo, ali bi, podobno kot pri DUTB, tudi SDH vodili in s tem upravljali državno premoženje tujci, vlada pa bi njihovo delo nadzirala. Takšno rešitev podpira 30 odstotkov anketiranih, nasprotuje pa ji 56 odstotkov. Križanje podatkov kaže, da idejo nadpovprečno podpirajo mlajši (starostna skupina od 18 do 25 let in študentje), nasprotujejo pa ji podporniki ZL in starejši od 50 let.