Anketa Dela: Ovadbe proti Kučanu ne podpirajo

V konfrontaciji Janša - Kučan velik delež javnosti ne zaupa nikomur. SLS sprejemljivejša kot NLS.

Objavljeno
22. maj 2016 23.45
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Ob vložitvi ovadbe Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) proti nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu so številni komentatorji ugotavljali, da je Slovenija že 25 let ujetnica antagonizma med »kučanovci in janšisti«. V tokratni anketi razkrivamo, da velik del slovenske javnost bolj zaupa Milanu Kučanu kot Janezu Janši, čeprav večina pravi, da ne zaupa nobenemu - ne Milanu Kučanu, ne Janezu Janši.

Predsednik SDS Janez Janša je v družbi nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja in predsednika VSO Aleša Hojsa prejšnji teden predstavil kazensko ovadbo zoper Milana Kučana zaradi, kot so dejali, veleizdaje, ker ni preprečil razorožitve teritorialne obrambe leta 1990. Same ovadbe ne podpira več kot polovica sodelujočih v anketi, podpira pa četrtina. Podrobnejši vpogled v sociodemografsko strukturo razkriva, da ovadbo večinoma podpirajo simpatizerji SDS, nadpovprečno veliko podporo ovadbi zaznavamo še v dolenjski regiji in med brezposelnimi. Ovadbi pa nasprotujejo podporniki SD, SMC, ZL, upokojenci in anketiranci z višješolsko izobrazbo. Ker sta oba akterja v preteklih dneh dogodke pred 26 leti predstavljala vsak s svojega zornega kota, nas je zanimalo, komu anketiranci bolj zaupajo. Skoraj 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ne zaupajo nobenemu, slaba tretjina pa je odgovorila, da bolj zaupajo Kučanu kot Janši. Zadnjemu zaupa polovica manj anketirancev kot Kučanu oziroma 16 odstotkov. V konfrontaciji obeh akterjev je politična delitev zelo jasna ‒ Janši seveda bolj zaupajo podporniki njegove stranke, Kučanu pa podporniki SD, SMC in ZL. Ker se Milan Kučan po upokojitvi vse manj pojavlja v javnosti, nas je zanimalo, kako njegovo vlogo javnost dojema danes ‒ zelo pozitivno ali pozitivno ga dojema skoraj 30 odstotkov anketiranih, tretjina Kučana ne dojema ne pozitivno, ne negativno, negativno pa četrtina vprašanih.

Na koncu ankete nas je zanimalo še mnenje ljudi o ljudski politični opciji, saj je tradicionalna Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je močno zaznamovala demokratizacijo Slovenije in politiko v devetdesetih letih, dobila konkurenco - njen nekdanji član in nekdanji župan Maribora Franc Kangler je ustanovil Novo ljudsko stranko (NLS). Zato smo preverili, katera stranka je vprašanim bliže - nova ali stara ljudska stranka. Dobra četrtina anketiranih je bolj naklonjena stari ljudski stranki, Kanglerjevi manj kot desetina, skoraj polovica vprašanih pa je odgovorila, da jim ljudska politična opcija ni blizu. Pri tem je zanimivo, da so vsi, ki so se v anketi opredelili za podpornike SLS, izbrali tradicionalno ljudsko stranko.

V tem kontekstu smo anketirance vprašali, ali pripisujejo NLS možnosti za preboj v parlament. Dobrih 15 odstotkov vprašanih takšno možnost dopušča, medtem ko je skoraj dve tretjine anketiranih odgovorilo, da Francu Kanglerju ne bo uspelo. Pri tem je zanimivo, kar je razvidno iz sociodemografske analize, da potencial v NLS prepoznavajo predvsem podporniki SDS.

In na koncu nas je v tem sklopu zanimalo, kakšne možnosti anketiranci pripisujejo političnemu projektu Demos 2.0, o čemer poteka na strankarski desnici zelo živahna razprava. Pobuda trenutno uživa podporo pri dobri petini vprašanih, pri 45 odstotkih ne, tretjina pa je neodločena. Največjo podporo je mogoče zaznati pri podpornikih SDS.