Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav so prebivalci Slovenije ob prazniku neodvisnosti in enotnosti ponosni na Slovenijo, se v tokratni anketi potrjuje, da so precej razočarani nad demokracijo, politiko nasploh in državnim zborom, ki bo konec tedna obhajal 25. obletnico delovanja.
Konec leta 1992 je bil po volitvah 6. decembra prvič konstituiran državni zbor z 90 poslanci, ki so nadomestili dotakratno tridomno skupščino z 240 delegati (izvoljena na prvi demokratičnih volitvah leta 1990). Ob obletnici nas je zanimalo, kako vprašani ocenjujejo delo parlamenta, in ugotovili smo, da se dobrih 60 odstotkov odgovorov uvršča v kategorijo slabo ali zelo slabo. Le sedem odstotkov vprašanih ocenjuje delo DZ kot dobro, slaba tretjina pa zadovoljivo.
Ker državni zbor v vsaki parlamentarni demokraciji predstavlja osrednji forum demokracije in odseva splošno stanje v državi, nas je zanimalo, kako so ljudje zadovoljni s stanjem demokracije v Sloveniji.
Glede na ocene o DZ ni bilo pričakovati, da bo splošna ocena o dojemanju demokracije kaj boljša - odgovori anketiranih potrjujejo, da v državi prevladuje splošno razočaranje nad demokracijo, saj dobrih 57 odstotkov anketiranih ni zadovoljnih, slaba tretjina je nekje vmes med zadovoljnimi in nezadovoljnimi, le dobrih 12 odstotkov anketiranih je zadovoljnih s stanjem demokracije v državi.
Sociodemografski prerez pokaže, katere skupine so s stanjem demokracije bolj zadovoljne od drugih (statistično značilno) - to so mladi v starostni skupini od 18 do 24 let, zaposleni v javnem sektorju, anketiranci s prihodki med 1100 in 1500 evri in podporniki SMC.
V anketi se v tem sklopu nismo mogli izogniti vprašanju o zadovoljstvu z delovanjem vladajoče koalicije - 54 odstotkov je nezadovoljnih oziroma zelo nezadovoljnih, zadovoljnih je 16 odstotkov, nekje vmes med tema dvema ocenama pa je 28 odstotkov vprašanih.
Z delovanjem koalicije so v glavnem zadovoljni podporniki SMC in SD ter zaposleni v javnem sektorju, nezadovoljni s koalicijo pa so podporniki SDS, starejši od 65 let in moški.
Medtem ko so državni zbor, stanje demokracije in delovanje koalicije prejeli precej nizke ocene, so, kot nam razkriva anketa, vprašani še najbolj razočarani nad političnimi strankami. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo njihovo delo, in dobili smo naslednje odgovore: dve tretjini jih ima slabo mnenje o političnih strankah oziroma menijo, da delajo slabo, zadovoljivo oceno za delo jim daje slaba petina vprašanih, dobro pa le pet odstotkov (nihče zelo dobro).
Ob koncu ankete se ozrimo nekoliko še proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Zanimalo nas je, kako se vprašani nameravajo odločiti na volitvah, ali bodo izbrali isto stranko kot pred štirimi leti. V analizi smo upoštevali le tiste, ki so odgovorili, da so se udeležili volitev leta 2014.
Dobra tretjina vprašanih odgovarja, da bodo čez približno pol leta izbrali isto stranko kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, tretjina od teh, ki so glasovali, pa je še neodločenih. Na drugi strani je 16 odstotkov vprašanih dejalo, da bodo obkrožili drugo stranko, 12 odstotkov pa, da bodo izbrali eno od novih strank. Najvišje stopnje zvestobe je deležna stranka SDS, saj je 82 odstotkov njenih podpornikov odgovorilo, da bodo izbrali isto stranko.
Velik delež zvestobe je tudi med podporniki SMC (63 odstotkov), SD (60 odstotkov) in NSi (55 odstotkov).
In kateremu predsedniku stranke vprašani najbolj zaupajo? Odgovori potrjujejo rezultat zadnjega barometra, kjer se je izkazalo, da je Lista Marjana Šarca prevzela vodstvo.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Anketiranci najbolj zaupajo prav Marjanu Šarcu, sledita pa mu Dejan Židan in Janez Janša. V drugi skupini si sledijo Miro Cerar, Ljudmila Novak in Luka Mesec. Oblikovala se je tudi »tretja liga« liderjev, to so Bojan Dobovšek, Zmago Jelinčič Plemeniti, Zoran Janković in Alenka Bratušek. Na dnu, tako rekoč zunaj »lige«, pa so Karl Erjavec, Marko Zidanšek in Aleš Primc.
