Tiskane izdaje
Ljubljana - Volivke in volivci bodo od danes, ko začenjajo teči roki za volilna opravila za novembrske predsedniške volitve, lahko podprli posamezne kandidate, in sicer s podpisom posebnih obrazcev na upravnih enotah. Predsedniška tekma se torej začenja.
Kandidaturo je doslej napovedalo deset kandidatov, eden, Marko Kožar, je od nje včeraj odstopil. Za glavne favorite sicer veljajo trije stari znanci politike: aktualni predsednik Danilo Türk, nekdanji premier Borut Pahor in evropski poslanec Milan Zver.
Na vprašanja o prihajajočih predsedniških volitvah so odgovarjali tudi v tokratni anketi Dela. Največ glasov je dobil Danilo Türk; če bi bile volitve to nedeljo, bi zanj glasovalo 31,2 odstotka vprašanih. Ne dosti manj - 23,6 odstotka - bi jih glasovalo za Boruta Pahorja. Tretji po številu glasov je Milan Zver, za katerega se je izreklo 9,2 odstotka anketiranih.
Ostali, ki so napovedali kandidaturo, so skupaj dobili vsega 3,7 odstotka glasov. Glavna med njimi je Monika Malešič, za katero je glasovalo 2,7 odstotka anketiranih. Artur Štern je dobil 0,7 odstotka in Fani Eršte 0,3 odstotka glasov. Za preostale napovedane kandidate ni glasoval niti en anketiranec.
Če bi se taka razmerja med kandidati obdržala do volitev, bi se v drugi krog uvrstila Türk in Pahor.
Vlada Janeza Janše ne bo zdržala do konca
Anketirane pa so vprašali tudi za mnenje o tem, da svojo kandidaturo napoveduje vse več kandidatov, ki širši javnosti niso poznani. Je dobro, da na volitvah nastopi čim več kandidatov, ali pa je tako kandidatov preveč? Večina vprašanih, 57,2 odstotka, pritrjuje slednjemu. Da je dobro, da na volitvah nastopi čim več kandidatov, pa jih meni 37,4 odstotka.
Ponovno se pojavljajo ideje o prodaji slovenskega trgovskega podjetja Mercator. Od anketirancev so želeli izvedeti, ali bi bilo po njihovem bolje Mercator prodati takoj, dokler je zanj še mogoče kaj iztržiti, ali pa bi bilo bolje počakati, da se razmere na svetovnem trgu izboljšajo in ga takrat prodati po višji ceni. A znatna večina vprašanih meni, da Mercatorja sploh ne bi smeli prodati. Tako jih je odgovorilo 61,1 odstotka. Za takojšnjo prodajo se jih je odločilo 15 odstotkov, za kasnejšo pa 14,3 odstotka.
Anketirane so vprašali še o ideji tako imenovane slabe banke. Je z njo mogoče rešiti slovenske banke? Večina, 61,2 odstotka jih je prepričana, da ne. V uspešnost te ideje jih, nasprotno, verjame 16,3 odstotka.
Vlada za jesen napoveduje nov sveženj varčevalnih ukrepov, med drugim znižanje plač v javnem sektorju, zamrznitev minimalne plače, poseg v socialne transferje. In kaj o nadaljnjih varčevalnih ukrepih menijo sodelujoči v anketi Dela? Večinoma jih ne podpirajo. Tako se je izreklo malo manj kot dve tretjini vprašanih, 63,4 odstotka. Podporo ukrepom je izrazila tretjina vprašanih, 33,8 odstotka. Podrobnejši pregled rezultatov je pokazal, da pri tem izrazito izstopajo simpatizerji SDS, med katerimi jih 67 odstotkov podpira vladne varčevalne ukrepe.
Nazadnje še vprašanje o pričakovanjih do aktualne vlade. Bo zdržala do konca mandata? Anketiranci tega ne pričakujejo. Večina, 62,5 odstotka, jih je namreč odgovorila nikalno, pritrdilno dobra četrtina, 28,1 odstotka.
Podpora varčevalnim ukrepom je povezana z mnenjem, ali bo vlada zdržala do konca mandata ali ne bo. Med anketiranci, ki ne podpirajo varčevalnih ukrepov, jih kar 70 odstotkov meni, da vlada ne bo zdržala do konca mandata. Med podporniki varčevalnih ukrepov jih 42 odstotkov meni, da bo zdržala (50 odstotkov jih meni, da ne bo).
Simpatizerji SDS večinsko (65 odstotkov) menijo, da bo vlada zdržala do konca. Simpatizerji opozicijskih strank bolj prepričljivo menijo nasprotno (SD - 88 odstotkov, PS - 80 odstotkov).
