Tiskane izdaje
Pri razpletu referenduma o zakonu o gradnji drugega tira Divača–Koper bo ključna volilna udeležba. Anketa je pokazala, da bi lahko ta 24. septembra bila visoka, vsaj okoli 50-odstotna, toda ob upoštevanju razpletov dosedanjih referendumov je mogoče podvomiti o tem. Zadnjega referenduma leta 2015 (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) se je udeležilo 36,38 odstotka volivcev in zakon je bil zavrnjen. Pred tem je potekal referendum o arhivih (2014), ki se ga je udeležilo 11,74 odstotka volivcev (zakon je padel), leta 2012 pa referendum o družinskem zakoniku, ko je bila volilna udeležba 31,31-odstotna.
Na podlagi zadnjih treh referendumov je mogoče sklepati, da bo volilno udeležbo, kakršno so izrazili sodelujoči v anketi, težko doseči. Na vprašanje, ali se bodo udeležili nedeljskega referenduma, je kar 47 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da zagotovo. Slaba četrtina anketiranih pa, da se bodo verjetno udeležili referenduma. Da se ga verjetno ne bodo udeležili, je odgovorilo 12 odstotkov anketirancev, da se ga zagotovo ne bodo udeležili, pa 11 odstotkov vprašanih.
Bistven podatek pri tem vprašanju je, da med tistimi, ki so odgovorili, da se bodo zagotovo udeležili referenduma, prevladujejo podporniki SDS, NSi in starejši anketiranci. Pri naslednjem vprašanju smo namreč upoštevali le tiste, ki so odgovorili, da se bodo zagotovo udeležili referenduma. Med 47 odstotki, ki so izrazili visoko gotovost udeležbe, je bilo nekaj več nasprotnikov zakona o drugem tiru kot podpornikov. Ob podatku, da so podporniki SDS in NSi bolj odločeni, da bodo glasovali, in ob realnejšem podatku o udeležbi (denimo okoli 30-odsotna) je veliko verjetnejši scenarij, da bo zakon o drugem tiru prepričljivo zavrnjen. Seveda če bo nasprotovalo zakonu vsaj 20 odstotkov volilnega telesa.
Zanimalo nas je tudi, kaj je za anketirance ključno pri odločitvi, ali podpreti ali ne podpreti zakon. Velika večina (42 odstotkov) je pripisala največji pomen ceni projekta. Sledi trasa drugega tira, politične razloge za odločitev je navedlo 12 odstotkov vprašanih, vprašanje, ali je drugi tir potreben, pa se je zdelo pomembno slabi desetini sodelujočih v anketi.
Če to povežemo z vprašanjem, ali Slovenija potrebuje drugi tir (več kot 90 odstotkov anketirancev je menilo, da ga potrebuje), to pomeni, da vprašanje nujnosti gradnje železniškega tira do Luke Koper ni pomembno oziroma je ta argument, ki ga uporablja vlada v kampanji, manj pomemben.
Predreferendumsko kampanjo po rezultatih ankete pozorno spremlja le 16 odstotkov ljudi, bežno slabi dve tretjini, ne spremlja pa je slaba četrtina anketirancev.
Dosedanja kampanja torej ni pritegnila večje pozornosti slovenske javnosti, zato ne preseneča, da se slabim 60 odstotkom anketirancev kampanja ni zdela koristna, le slabim 30 odstotkom pa se je zdela koristna.
Zanimalo nas je tudi, čigavi argumenti so bili po mnenju anketirancev prepričljivejši – argumenti vlade in podpornikov zakona ali argumenti nasprotnikov zakona. Nekoliko več anketirancev meni, da so argumenti nasprotnikov zakona prepričljivejši (31 odstotkov), 29 odstotkov vprašanih je prepričanih, da so argumenti vlade prepričljivejši, 23 odstotkov anketiranih pa meni, da argumenti enih ali drugih niso prepričljivi.
Na podlagi prereza odgovorov je mogoče ugotoviti, da so za podpornike SDS in NSi argumenti nasprotnikov zakona prepričljivejši, podpornikom SMC in SD pa so bližji argumenti zagovornikov zakona. Iz tega je mogoče sklepati, da bomo na referendumu verjetno prej spremljali merjenje moči političnih strank in manj odločanje o zakonu.
