Tiskane izdaje
Ljubjana – Od vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo je minilo leto dni in že takrat smo v anketah Dela med prebivalci Slovenije ugotovili precejšen dvom. Po letu dni se podoba ameriškega predsednika v Sloveniji ni občutno izboljšala, prej poslabšala, razen med podporniki stranke SDS.
Na začetku ankete nas je zanimalo, kako anketiranci ocenjujejo deo Donalda Trumpa po letu dni. Kako bi se Trump odzval na izsledke ankete Dela, v kateri prebivalce nekdanje domovine njegove žene Melanie Trump sprašujemo o njegovem delu, ne bomo nikoli izvedeli, a glede na njegov temperament lahko domnevamo, da nič kaj prijazno, saj ga 57 odstotkov vprašanih ocenjuje negativno. Njegovo delo pozitivno ocenjuje 13 odstotkov, četrtina pa niti pozitivno niti negativno. Ko podatke pogledamo še skozi sociodemografski razrez, se izkaže, da na Trumpovo delo negativno gledajo podporniki Levice in SD ter anketiranci z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Kot pozitivno ga ocenjujejo podporniki SDS.
Nekoliko manj, a še vedno več kot polovica vseh vprašanih je zaskrbljenih zaradi enoletne vladavine Donalda Trumpa. Tako občuti 54 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov jih zaradi dejanj ali načina vladanja ameriškega predsednika ni zaskrbljenih, desetina vprašanih se ni mogla opredeliti. Tudi pri tem vprašanju se pokaže, da so podporniki SD izrazito zaskrbljeni zaradi Donalda Trumpa, podporniki SDS pa ne.
V ameriških medijih so imeli v zadnjem obdobju številne razprave o tem, da so Združene države Amerike v letu dni, odkar je krmilo najmogočnejše države na svetu prevzel Donald Trump, izgubljale ugled in vpliv. Podatki Delove ankete ob tem vprašanju potrjujejo strahove mnogih Američanov, saj je kar 71 odstotkov vprašanih Slovencev odgovorilo, da je ugled ZDA danes manjši kot pred prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo.
Zato ne presenečajo odgovori na naslednje vprašanje, v katerem nas je zanimalo, katera država ali skupnost je najpomembnejša na globalni ravni. To sta ZDA in Kitajska, odgovarjajo vprašani, ki so sodelovali v anketi. Na eni strani imamo torej državo, ki se ponaša z dolgotrajno tradicijo demokratične ureditve, na drugi strani pa državo, ki ohranja enopartijski politični sistem. Evropska unija je na tretjem mestu, a s polovico manjšo prepoznavnostjo kot ZDA ali Kitajska, le desetina pa jih na prvo mesto postavlja Rusko federacijo.
V nadaljevanju so nas zanimala tudi stališča o priznanju palestinske države. Če bi imeli o tej temi referendum, bi na njem prevladovali zagovorniki priznanja palestinske države. Takšnih je slaba polovica vseh, ki so sodelovali v anketi, dobra petina jih želi, naj Slovenija tega ne stori, slaba tretjina pa se o tem ni zmogla opredeliti. Tudi ob tem vprašanju se slovenska javnost deli na »leve« in »desne«, saj priznanje Palestine kot države odločno podpirajo podporniki Levice in SD, prebivalci večjih mest in moški, nasprotujejo pa podporniki SDS.
Ob tem je zanimivo, da je večina anketirancev za priznanje Palestine, čeprav lahko Slovenija zaradi te poteze pričakuje nekaj zunanjepolitičnih težav. Da bo imela Slovenija težave v tujini, pričakuje 42 odstotkov vprašanih, dobra četrtina pa jih ne pričakuje težav. Ali bo bodo imeli s tem težave v slovenski politiki, bo jasno ta teden, saj se bosta v zvezi s tem izrekla slovenska vlada in odbor državnega zbora za zunanjo politiko.
