Anketa Dela: Slovenci so pripravljeni sprejeti največ tisoč beguncev

Pri izvajanju mejnega režima naj se Slovenija zgleduje po državah, ki so se že spoprijele s prilivom beguncev.

Objavljeno
20. september 2015 22.39
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika
Slovenija naj uvede nadzor meja, ki jih skušajo prečkati begunci. Ko prestopijo mejo, naj zanje poskrbi, a nato naj v najkrajšem možnem času uredi, da se vrnejo v svojo državo. To je krajši povzetek tokratne ankete Dela, ki je bila izvedena ravno v dneh pred prvim prihodom beguncev na slovensko mejo.

Da so slovenske oblasti že ob pripravah na prihod beguncev opravile dobro delo, če ne realno, pa vsaj marketinško, lahko sklepamo iz odgovorov sodelujočih – skoraj tretjina vprašanih meni, da se je Slovenija dobro pripravila na val beguncev z nemirnega Bližnjega vzhoda. Petina jih ni bila prepričanih, da so bile priprave dobre, zadovoljive ali pomanjkljive, in so se odločili za srednjo oceno, petina pa jih je bila prepričana, da so bile priprave na begunce slabe. Po križanju sociodemografskih podatkov lahko ugotovimo, da podporniki SMC bolj pogosto kot podporniki drugih skupin menijo, da je Slovenija dobro pripravljena. Da ni dovolj pripravljena, menijo zlasti ljudje od 26 do 35 let in prebivalci Osrednje Slovenije.

Anketa kaže, da so prebivalci zelo zadržani pri številkah, koliko beguncev naj sprejme Slovenija. Sprejemljive številke so skladne s številkami, ki jih navajata evropska komisija in slovenska vlada – nekaj sto oziroma največ tisoč. Četrtina vprašanih namreč meni, da je to zgornja sprejemljiva meja, slaba petina pa je zagovornica nekaj sto beguncev. Če k tem dodamo še 12 odstotkov tistih, ki menijo, da naj Slovenija sprejme do 100 beguncev, lahko ugotovimo, da več kot polovica prebivalcev ni pripravljena sprejeti več kot 1000 beguncev. Nekaj tisoč bi jih bilo sprejemljivih za 11 odstotkov anketirancev, nekaj bi jih bilo pripravljenih sprejeti tudi več kot 10.000, 16 odstotkov anketirancev pa ne bi sprejelo niti enega begunca.

Pri izvajanju mejnega režima naj se Slovenija zgleduje po državah, ki so se že spoprijele s prilivom beguncev. Tri četrtine vprašanih je odgovorilo, da naj izvaja poostren režim na meji, petina pa jih zagovarja bolj ohlapen mejni režim. To predstavljajo zlasti podporniki ZL, uvedbi nadzora na meji pa so bolj naklonjeni anketiranci od 18 do 25
let, visoko izobraženi in podporniki SDS. Glede na to, da bodo v sredo verjetno na evropskem svetu odločali tudi
o sistemu kvot za begunce, nas je zanimalo, ali bi predlog, da bi bile države, ki bi se upirale kvotam, finančno kaznovane, dobil podporo v Sloveniji. Ugotovimo lahko, da takega ukrepa ne podpira polovica anketirancev, 37 odstotkov pa bi ga. Podprli bi ga podporniki SMC in starejši. In kakšen je za anketirance najprimernejši scenarij, če bi Slovenija sprejela večje število beguncev? Skoraj polovica jih meni, da bi morali poskrbeti, da se čim prej vrnejo v svojo državo, pri nas naj ostanejo, dokler ne bo vrnitev mogoča (18 odstotkov). Dobra desetina se zavzema za integracijo v slovensko družbo, slaba desetina pa meni, da bi jim morali zagotoviti dostojno življenje.