Tiskane izdaje
Ljubljana - Nedeljsko obratovanje trgovin in sprememba ustave v povezavi s financiranjem šolstva sta v zadnjem obdobju najbolj zaznamovala slovenski javni prostor, zato sta bila tudi tema ankete Dela. Sklepna ugotovitev bi bila, da slovenski potrošnik lahko pogreša nedeljske nakupe, sprememba 57. člena ustave (financiranje šolstva) pa ne bi naletela na odobravanje javnosti.
Če bi se pred volivci pojavilo vprašanje, ali podpirate pobudo za prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih, bi bila izbira jasna - več kot 70 odstotkov vprašanih bi podprlo takšno prepoved, dobra petina pa ne. Na podlagi križanja sociodemografskih podatkov smo ugotovili, da prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah statistično značilno ne podpirajo podporniki SMC, samozaposleni, anketiranci z visokošolsko izobrazbo in moški.
Ker smo pričakovali dokaj visok odstotek podpore prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah, nas je zanimalo, koliko ljudi dejansko ob nedeljah hodi po trgovinah. Rezultati ankete so pokazali, da je v zadnjih nekaj mesecih v nedeljo odšlo v trgovino vsaj 60 odstotkov vprašanih, dobrih 37 odstotkov pa ne. Ob tem je treba poudariti, da polovica vprašanih občasno nakupuje ob nedeljah, zgolj dobra dva odstotka pa zelo pogosto.
Zanimalo nas je tudi, kako trdna je podpora prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah. Anketirance smo postavili pred dilemo ključnega argumenta, ki ga uporabljajo nasprotniki oziroma podporniki ukinitve obratovanja trgovin ob nedeljah. Odgovor je bil jasen: 45 odstotkov vprašanih daje prednost družinskemu življenju pred svobodno podjetniško pobudo, se pa skoraj 44 odstotkov vprašanih zavzema za kompromisno ureditev med družinskim življenjem in podjetniško pobudo. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da bi velik del slovenske javnosti vendarle sprejel rešitev, ki bi zagotovila družinsko življenje in hkrati omogočila obratovanje trgovin ob nedeljah.
Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je dobršen del javnosti pripravljen popustiti ob dilemi, ali bi vztrajali pri ukinitvi nedeljskega obratovanja trgovin, če bi to povečalo brezposelnost. 45 odstotkov anketirancev v tem primeru ne bi podprlo prepovedi obratovanja trgovin, slabe štiri desetine pa bi vztrajalo pri prepovedi.
Rezultati drugega dela ankete so pokazali, da morebitna sprememba 57. člena ustave nima javne podpore. Prejšnji teden je bil postopek spremembe ustave ustavljen na ustavni komisiji, ker poslanci niso dosegli zadostnega političnega soglasja, tako kot anketiranci ne. Dobrih 31 odstotkov bi ta člen ustave (večinski delež poslancev želi s spremembo ustave dati poudarek javnemu šolstvu) spremenilo, dobrih 47 odstotkov pa ne bi podprlo spremembe ustave o financiranju zasebnega šolstva.
Naslednje vprašanje je opozorilo na zmedo, ki jo v večjem delu javnosti povzroča ta tema. Čeprav večina ne bi podprla ustavnih sprememb, ki bi vodile h krepitvi javnega šolstva, je 70 odstotkov anketirancev ob naslednjem vprašanju odgovorilo, da jim je bližje javno kot zasebno šolstvo. Dobra petina jih zagovarja kombiniran sistem javnega in zasebnega šolstva, med njimi predvsem podporniki SDS in NSi. Javno šolstvo pa podpirajo zlasti podporniki Levice in SD, ženske, študentje in anketiranci, stari od 18 do 24 let.
Zanimalo nas je tudi, ali se strinjajo, da bi država z javnimi sredstvi financirala zasebne šole, ki bi jih ustanovile verske ustanove. Skoraj dve tretjini vprašanih se ne strinja s takšno možnostjo, dobra petina pa se strinja, da država financira tudi šole, ki jih ustanovijo verske skupnosti. S tem se strinjajo podporniki SDS in NSi, proti pa so podporniki SD, Desusa in anketiranci s srednješolsko izobrazbo.
