Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred kratkim imenovani predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec bi moral odstopiti, meni slabi dve tretjini sodelujočih v raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel oddelek za tržne raziskave časopisne hiše Delo.
Kmalu za tem, ko je predsednik republike Borut Pahor imenoval senat KPK, so se v javnosti začeli stopnjevati pozivi, da bi moral Boris Štefanec kot predsednik komisije odstopiti zaradi članstva v PS. Tudi Pahor se je le nekaj dni po podpisanem ukazu o imenovanju senata KPK premislil in pozval Štefaneca, naj razmisli, ali bo lahko v novih okoliščinah opravljal funkcijo v instituciji, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju korupcije.
Da bi moral Štefanec odstopiti, meni 62 odstotkov anketiranih, medtem ko je nasprotnega mnenja, da bi lahko ostal predsednik protikorupcijske komisije, 16 odstotkov. Slaba petina pa se jih ni znala opredeliti.
Podrobnejši vpogled v sociodemografske podatke razkrije deljena mnenja glede na strankarske preference: tako podporniki SDS večinoma menijo, da bi moral Štefanec odstopiti, medtem ko podporniki PS menijo, da bi moral ostati na mestu predsednika komisije.
Neprimeren senat KPK
Najodmevnejša tema iz zadnjega tedna je dodobra razdelila tudi slovensko javnost. Na vprašanje, kakšno mnenje imajo o novem vodstvu KPK (sredi tedna sta podpredsednika odstopila), jih je 56 odstotkov odgovorilo, da je sestava senata neprimerna, 13 odstotkov jih je menilo, da je primerna, tretjina pa se jih ni opredelila. Največjo odgovornost za izbor in potrditev senata KPK nosi izbirna komisija; tako jih meni 46 odstotkov.
Da je bolj odgovoren predsednik republike, meni 37 odstotkov anketiranih. Da izbirna komisija nosi večjo odgovornost, menijo predvsem podporniki SDS in anketiranci z visokošolsko izobrazbo, da je bolj odgovoren predsednik republike Pahor, pa menijo predvsem podporniki PS in moški.
Skoraj dve tretjini vprašanih tudi meni, da bi moral novi predsednik KPK Boris Štefanec odstopiti. Da bi lahko opravljal to funkcijo, jih meni 16 odstotkov, 22 odstotkov anketiranih pa se ni moglo opredeliti.
Rudarji imajo v javnosti plebiscitarno podporo
Slovenska javnost je stavko rudarjev v Rudniku Trbovlje-Hrastnik odločno podprla, je mogoče izluščiti iz tokratne raziskave javnega mnenja. Jasno je tudi, da javnost ni zaskrbljena zgolj zaradi notranjih zadev, s strahom gledajo tudi proti Ukrajini.
Stavko rudarjev v Rudniku Trbovlje-Hrastnik je podprlo 91 odstotkov vprašanih, zgolj štirje odstotki pa je niso. V tokratni raziskavi javnega mnenja so nas zanimale tudi zunanje politične teme. Na vprašanje, ali so zaskrbljeni zaradi ukrajinske krize, jih je 59 odstotkov odgovorilo, da so zaskrbljeni, 40 odstotkov pa ne. Pri tem izstopa podatek, da so starejši anketiranci veliko bolj zaskrbljeni kot mlajši, kar je verjetno mogoče pripisati izkušnjam in spominom iz obdobja hladne vojne.
Ne posredništvu v Ukrajini
Pobudo Karla Erjavca, da bi bila Slovenija posrednik v sporu med EU in Rusijo zaradi Ukrajine, je zavrnilo 79 odstotkov vprašanih, podprlo pa jo je le 18 odstotkov.
Udeležba na evropskih volitvah 31-odstotna
Na evropskih volitvah bi marca sodelovalo več volivcev kot mesec prej, razkriva anketa, saj bi se volilne nedelje po zadnjih podatkih udeležila tretjina vprašanih, februarja pa bi jih na volišča prišla četrtina.
Če bi bile evropske volitve v nedeljo, bi bila volilna udeležba 31-odstotna. Toliko vprašanih je odgovorilo, da bi se volitev zagotovo udeležilo. Pred mesecem dni jih je bilo odločenih, da bodo volili, 25 odstotkov. Iz primerjave je mogoče razbrati, da se je v mesecu dni povečal delež tistih, ki so prepričani, da se bodo volitev zagotovo udeležili, zmanjšalo pa število tistih, ki še niso bili povsem prepričani.
