Anketa Dela: Ustavni sodniki kandidati naj zbujajo vtis nepristranskosti

O Klemnu Jakliču pred odločanjem poslancev nekaj pomislekov pri delu slovenske javnosti.

pon, 13.03.2017, 06:00

Ljubljana - O kandidatih za ustavne sodnike, ki jih predlaga predsednik republike Borut Pahor, javnost ne ve veliko, nekaj pa je v tokratni anketi Dela kljub temu mogoče ugotoviti: pri kandidatu Klemnu Jakliču se pojavljajo določeni zadržki.

Predsednik republike je v preteklem tednu predlagal, da državni zbor imenuje tri ustavne sodnike od štirih, kolikor mest se bo sprostilo po izteku devetletnega mandata štirim ustavnim sodnikom. Po posvetovanju s parlamentarnimi strankami tako Pahor za ustavne sodnike predlaga Mateja Acceta, Marijana Pavčnika in Klemna Jakliča. Medtem ko za prva dva tri četrtine sodelujočih v anketi ne more oceniti, ali sta sprejemljiva kandidata, ker ju premalo poznajo, je pri Jakliču drugače. V njegovem primeru se ni moglo opredeliti 57 odstotkov vprašanih, preostalih 43 odstotkov odgovorov pa je razdeljenih na polovico – tako v skoraj enakem deležu eni pravijo, da je Jaklič sprejemljiv, drugi del pa menijo, da ni sprejemljiv. Pri Accettu in Pavčniku je slika drugačna, saj je pri obeh dovolj jasna večina tistih, ki se znajo opredeliti, da sta sprejemljiva.

Tako kot je ustavno sodišče v svojih sodbah večkrat poudarilo, da je za sodnika ključno, da daje vtis nepristranskosti, temu pritrjuje tudi javnost. Kar 84 odstotkov vseh v anketi namreč pravi, da je za sodnika izjemno pomembno, da vzbuja takšen vtis. In v tem delu se najbrž skriva odgovor na vprašanje, zakaj Jaklič nekoliko izstopa izmed trojice predlaganih ustavnih sodnikov. Na osnovi prvega in drugega vprašanja in odgovorov lahko utemeljeno sklepamo, da Jaklič pri delu javnosti ne vzbuja tovrstnega vtisa, razloge pa lahko iščemo v Jakličevem javnem izpostavljanju v primeru Patria in nekaterih ostrih in nestrpnih zapisih na tviterju.

Ko v anketi zastavimo vprašanje, kako anketiranci ocenjujejo delo ustavnega sodišča, ugotovimo, da tudi ta institucija deli usodo ostalih državnih institucij v tem, da zanje velik delež javnosti ne najde dobrih besed. Da ustavno sodišče dela slabo, meni 40 odstotkov vprašanih, četrtina jih meni, da dela dobro, dobra četrtina pa daje US srednjo oceno. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da US kritično presojajo ljudje z osnovnošolsko izobrazbo, moški in podporniki SD. Da US dela dobro, pa menijo podporniki SDS in SMC. Da ima javnost US na distanci, potrjuje naslednje vprašanje, ko smo spraševali o zaupanju. Devetintrideset odstotkov vseh tako pravi, da ne zaupajo US, slaba tretjina mu zaupa, dobra četrtina pa je nihala med zaupanjem in nezaupanjem v US, a se niso mogli opredeliti.

Slovenija naj lovi hitrejšo EU

V drugem delu ankete nas je zanimal odnos slovenske javnosti do vse glasnejših pobud o oblikovanju Evrope več hitrosti. Če upoštevamo vsa tri vprašanja, je prva ugotovitev, da širši javnosti ni najbolj jasno, kaj bi sploh bila Evropa več hitrosti. Ko jih povprašamo, ali podpirajo idejo o tem, je nekaj več takšnih, ki nasprotujejo Evropi več hitrosti. Ko pa vprašamo, ali bi bila poglobljena integracija EU na področju skupne obrambe, evra, monetarne unije, davčne harmonizacije in tudi kulture in politike do mladih, pa skoraj 60 odstotkov vprašanih pravi, da je to zanje sprejemljivo. Zato ne preseneča, da se večina vprašanih, ko jim zastavimo vprašanje, kateremu delu Evrope različnih hitrosti naj se Slovenija pridruži - bolj integriranemu ali manj integriranemu-, opredeli za tisti del EU, ki bo bolj tesno integriran. To je najbliže ljudem z višjimi prihodki, visokošolsko izobrazbo in tistim, ki so stari od 45 do 54 let.

Prijavi sovražni govor