Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred odločilnimi tedni za usodo privatizacije največje slovenske banke NLB smo preverili, kaj o tem menijo ljudje. Na podlagi ankete Dela lahko ugotovimo, da je nekoliko več tistih, ki niso za prodajo.
Če bi o privatizaciji NLB odločali na referendumu ali na podobnem glasovanju, bi bil rezultat zelo tesen. V anketi Dela ugotavljamo, da podpira prodajo NLB 37,2 odstotka anketiranih, prodaji pa nasprotuje 40,3 odstotka vprašanih. Okoli petina pa se jih ni znala opredeliti. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da prodajo banke najbolj zagovarjajo podporniki SDS, NSi, študenti in moški, prodaji NLB pa niso naklonjeni ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in upokojenci.
Cimos je treba rešiti za vsako ceno
Danes ali v prihodnjih dneh bo jasno, ali bo italijanski kupec izvedel postopek nakupa primorskega podjetja Cimos, v tokratni anketi Dela pa ugotavljamo, da med prebivalci Slovenije prevladuje prepričanje, da je podjetje z okoli 4000 zaposlenimi vredno rešiti.
Kako se bo odločil kupec Cimosa iz Italije, še ni jasno, v anketi pa smo izvedeli, da bi si anketiranci želeli, da posel v tem primeru ne bo uspel in da bi država prek slabe banke (DUTB) poiskala novega kupca. Dobra četrtina vprašanih podpira idejo, da bi bilo v primeru iskanja nove rešitve najbolje izvesti notranji delavski odkup, dobra desetina bi se zavzela za reševanje z dodatno državno finančno injekcijo, desetina vprašanih predlaga, naj država dvigne roke in podjetje prepusti usodi, nekaj pa se jih ni znalo opredeliti. Ko križamo sociodemografske podatke, lahko ugotovimo, da so reševanju Cimosa nadpovprečno naklonjeni podporniki SD in upokojenci.
Ker je v procesu reševanja Cimosa najbolj izpostavljen minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek, nas je zanimalo, kako anketiranci ocenjujejo njegovo vlogo in delo v tem primeru. Iz podatkov lahko sklenemo, da slovenska javnost Počivalšku ne bi podelila posebne nagrade, prej bodečo nežo. Negativno oceno bi mu podelilo 42 odstotkov vprašanih, pozitivno desetina, dobra četrtina pa oceno med pozitivno in negativno.
V drugem delu ankete smo se posvetili vprašanju RTV Slovenija, kjer že dolgo neuspešno iščejo novega generalnega direktorja (v petek je programski svet objavil nov razpis). Najprej smo vprašali, kako pomembna je RTV Slovenija za slovensko družbo. Malo več kot polovica sodelujočih v anketi je odgovorila, da je javni zavod radia in televizije pomemben za slovensko družbo, da ni pomemben pa meni slaba tretjina vprašanih. Da je RTV Slovenija pomembna institucija, menijo predvsem podporniki ZL in ljudje z visokošolsko izobrazbo. Da javnega zavoda ne potrebujemo, so odgovarjali predvsem podporniki SDS in ljudje z osnovnošolsko izobrazbo.
Ko anketirance vprašamo o zadovoljstvu z vsebino, se pogled na RTV Slovenija spremeni. Z vsebino je nezadovoljnih 36 odstotkov vprašanih, zadovoljnih je 35 odstotkov sodelujočih v anketi, dobra četrtina pa je odgovorila, da niso niti zadovoljni niti nezadovoljni z vsebino RTV Slovenijo - torej so za neko srednjo oceno. Največjo stopnjo nezadovoljstva so izkazovali podporniki SDS.
In končno je v tem sklopu na vrsti vprašanje, okoli katerega se vsi vrtijo kot mačka okoli vrele kaše, najbolj odločna pa je SDS, katere predstavniki nenehno grozijo, da bodo predlagali ukinitev plačila RTV-prispevka. Na podlagi ankete ugotavljamo, da več kot 60 odstotkov vprašanih nasprotuje plačilu prispevka, podpira pa jo dobrih 20 odstotkov vprašanih. Podporo plačilu naročnine večinoma izrekajo tisti, ugotavljamo s križanjem podatkov, ki so zadovoljni z vsebino RTV Slovenija. Ko pogledamo celotno strukturo vprašanj in odgovorov na temo RTV Slovenija, lahko sklenemo, da je tovrstni javni zavod po mnenju večine slovenske populacije pomemben za slovensko družbo, a za to, kar jim ponuja, ne bi plačevali 12,75 evra na mesec. Sklepamo, da si RTV Slovenija lahko povečuje naklonjenost ljudi med ljudmi le z izboljševanjem kakovosti, kar bi najbolj pripomoglo k večjemu zadovoljstvu gledalstva in poslušalstva.
