Ljubljana – Predvolilne aktivnosti političnih strank niso v središču pozornosti slovenske javnosti, bi lahko sklepali iz tokratne ankete Dela. Kampanjo redno spremlja le petina anketiranih, skupaj s tistimi, ki to počnejo pogosto, pa približno tretjina javnosti.
Predvolilna kampanja, ki se je uradno začela 13. junija, ni pritegnila večje pozornosti slovenske javnosti, saj so sodelujoči v anketi, ki smo jo izvajali dobra dva tedna pred volilno nedeljo, večinoma odgovarjali, da predstavitve strank in posameznih kandidatov spremljajo poredkoma oziroma občasno. Med bolj rednimi spremljevalci kampanje izstopajo upokojenci, anketiranci, stari od 50 do 65 let, in starejši.
Zanimalo nas je tudi, ali so sodelujoči v anketi prebrali kakšen program, se udeležili predvolilnih shodov ter ali so morda že odločeni, koga bodo volili, in kaj je zanje odločilno pri izbiri posamezne stranke. Iz odgovorov je mogoče sklepati, da je približno polovica javnosti že odločena, predvolilnih shodov se ljudje skorajda ne udeležujejo, programe strank pa prebirajo bolj slabo, čeprav odgovarjajo, da so prav ti zanje odločilni pri izbiri politične stranke. Zanimiva bi lahko bila tudi ugotovitev, da je rahla večina po volitvah naklonjena oblikovanju levosredinske koalicije.
Več opredeljenih na desni strani
Slaba dva tedna pred predčasnimi volitvami je odločena polovica volilnega telesa, bi lahko sklepali na podlagi ankete Dela, ki je bila opravljena prejšnji teden.
Ko križamo podatke, se izkaže, da je več opredeljenih med anketiranci, ki bi jim bila bližja desna ali desnosredinska koalicija, kot pa med anketiranci, ki bi jim bila bližja leva ali levosredinska koalicija. V anketi smo namreč spraševali, katera koalicija bi jim bila bližja po volitvah 13. julija, slika, ki si jo lahko ustvarimo na podlagi odgovorov sodelujočih, pa se nekoliko bolj nagiba levo od sredine. Desnosredinsko koalicijo si želi 16 odstotkov vprašanih, levosredinsko skoraj 30 odstotkov, sredinsko pa skoraj toliko kot desnosredinsko.
Ne povsem opredeljeni
Spregledan