Anketa Dela: Večina podpira prodajo državnih podjetij

Prodaja državnega premoženja je za slovensko javnost zdaj sprejemljiva, je pokazala tokratna anketa Dela.

Objavljeno
27. oktober 2013 18.46
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika

Ljubljana – Prodaja državnih deležev v podjetjih ima visoko podporo javnosti in je tudi najsprejemljivejši ukrep za povečanje prilivov v državni proračun.

Z vse večjim zaostrovanjem finančne in gospodarske krize se je nova vlada v prvi polovici letošnjega leta vendarle odločila, da je vsaj nekaj deležev, ki jih ima država v slovenskih podjetjih, treba prodati. Prodaja državnih deležev ima več kot dvetretjinsko podporo sodelujočih v anketi Dela.

Prodaja državnega premoženja pa ima tudi daleč največjo podporo med ukrepi povečanja prilivov v državni proračun. Da je najsprejemljivejši ukrep prodaja državnega premoženja, je menilo 60 odstotkov anketiranih, za uvedbo nepremičninskega davka bi se jih odločilo 21 odstotkov, za poseg v socialne izdatke pa osem odstotkov.

Eden od ukrepov je tudi uvedba davka na nepremičnine. Ta je hudo razburkal politično srenjo, po uporu Karla Erjavca in njegove stranke Desus pa grozi tudi razpad vladne koalicije. Anketa Dela kaže, da slovenska javnost ne ve prav dobro, kaj naj si misli o tem. Dobri dve petini, 41 odstotkov anketiranih pričakuje, da bo koalicija zaradi nepremičninskega davka razpadla. Nekoliko več, 49 odstotkov jih vendarle meni, da bo ostala skupaj.

Drugi tir

V zadnjem času je precej razburjalo tudi vprašanje gradnje drugega železniškega tira od Divače do Kopra. Ga sploh potrebujemo? Po mnenju velike večine anketiranih ga je treba zgraditi. Da podpirajo gradnjo drugega tira, je odgovorilo 83 odstotkov anketiranih. Nasprotno, da gradnje ne podpirajo, jih je menilo le deset odstotkov.

Najspornejša, tudi za vlado, je bila pri drugem tiru njegova cena. Gradnja manj kot 30 kilometrov proge naj bi stala kar 1,4 milijarde evrov. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pred kratkim ocenil, da se jo da zgraditi tudi za pol manj, 700 milijonov evrov. In kaj o tem pravijo sodelujoči v Delovi anketi?

Večina, 57 odstotkov, jih meni, da je 700 milijonov realnejša cena. Slaba petina, 19 odstotkov, pa vseeno ne verjame v nižjo ceno in za realnejšo ocenjuje 1,4 milijarde.

Gašpar Gašpar Mišič

Oseba, ki je zadnje dva, tri mesece najbolj razburjala javnost, je gotovo Gašpar Gašpar Mišič, nekdanji mornar, podjetnik, poslanec in državni sekretar, ki je nazadnje na sporen način postal predsednik uprave Luke Koper. Kljub silnemu nasprotovanju tako javnosti kot vlade je še vedno na tem položaju.

Ste pričakovali, da bo ostal na položaju predsednika ali da bo zamenjan, so vprašali anketirane. Njihovi odgovori so neenotni. Nekoliko več, 48 odstotkov jih je pričakovalo, da bo ostal, ne veliko manj, 43 odstotkov pa, da bo zamenjan. Očitno so se ti, ki so po hudi začetni reakciji sklepali, da bo Mišič šel, motili.