Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina vprašanih v tokratni raziskavi javnega mnenja presoja, da Janeza Janše ne more učinkovito voditi države z manjšinsko vlado.
Po sklepu sveta Državljanske liste o odhodu iz vladajoče koalicije je Slovenija tudi formalno prišla v politično krizo, čeprav je bila v nestabilnih razmerah že dalj časa.
Spontani protesti po državi, na katerih ljudje zahtevajo pravno državo in odstop vseh kompromitiranih politikov, so dodobra načeli vladajočo politiko, po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pa je slovensko politiko vrglo iz tira.
Glavni razlog za razpad koalicije vidijo anketirani v premieru Janezu Janši, ki zaradi obremenjujočega poročila KPK noče odstopiti. Potem ko je DL zapustila koalicijo in ko sta dva ministra že vložila odstopno izjavo, je vlada Janeza Janše v političnem smislu postala manjšinska, čeprav tega termina, kot pravilno ugotavlja Janša, v slovenski ustavi ni najti.
Ker je to tako, pravi, ima vlada vsa pooblastila za vladanje do nadaljnjega oziroma dokler ne bo zamenjan ali ne bodo razpisane predčasne volitve. Prav v dneh, ko je potekala anketa, v kateri smo spraševali tudi, ali bi moral premier po zaupnico v državni zbor, pa je Janša odgovarjal, da zaupnica ne pride v poštev.
Dvotretjinska podpora izstopu DL in Desusa
Velika večina vprašanih v tokratni raziskavi javnega mnenja je prepričanih, da bi moral predsednik vlade Janez Janša po razpadu koalicije v državnem zboru zahtevati zaupnico. Izstop DL in Desusa iz koalicije podpira skoraj dve tretjini vprašanih.
Izstop Državljanske liste iz desnosredinske koalicije podpira 66 odstotkov vprašanih, temu pa nasprotuje 29 odstotkov vprašanih.
Podobne odgovore so anketirani navajali tudi pri drugi koalicijski partnerici Desusu, ki najavlja, da bo koalicijo zapustila 22. februarja. Takšen korak upokojenske stranke podpira malo manj, a še vedno veliko, 62 odstotkov vprašanih, ne podpira pa jih tretjina vprašanih.
Križanje odgovorov s strankarsko pripadnostjo razkrije logično sliko – izstop DL podpirajo simpatizerji te stranke in volivci SD, z izstopom pa se ne strinjajo simpatizerji SDS. Desusov odhod v opozicijo močno podpirajo simpatizerji SD (88 odstotkov), ne podpirajo pa ga volivci največje vladne stranke, SDS.
Zaupnica je edina pot
Ključni razlog za razpad koalicije je v dejanju predsednika vlade, menijo vprašani. Ker premier Janez Janša ni odstopil z mesta predsednika vlade, je koalicija razpadla, meni 53 odstotkov vprašanih. Drugi razlog za razpad koalicije pripisujejo osebnim razmeram, tako meni 28 odstotkov vprašanih, 17 odstotkov pa jih meni, da se je zalomilo zaradi vsebinskih razhajanj med strankami.
V raziskavi javnega mnenja zadnjega tedna so bili sodelujoči najbolj odločno enotni pri odgovoru na vprašanje, ali menijo, da bi moral predsednik vlade po zaupnico v državni zbor. Da bi to moral storiti, jih meni kar 70 odstotkov vprašanih, da mu tega ni treba storiti, pa jih meni 26 odstotkov. Da je zaupnica edini odgovor v razmerah koalicijske krize, so nadpovprečno odgovarjali anketiranci v starostni dobi od 18–25 let, simpatizerji DL, študentje in ženske. Zanimivo je tudi, da slaba polovica simpatizerjev SDS sicer meni, da Janši ni treba po zaupnico, 42 odstotkov pa jih vendarle meni, da bi moral to storiti.
Stavka javnega sektorja, upravičena ali ne?
Zadnji teden je zaznamovala tudi splošna stavka javnega sektorja. Da je bila neupravičena, jih meni 52 odstotkov vprašanih, 44 odstotkov pa jo podpira. Med nepodporniki stavke je mogoče najti simpatizerje SDS in anketirance v starostni skupini 18–25 let. Podpirajo jo anketiranci naslednje starostne skupine od 26–35 let, simpatizerji SD in PS ter anketiranci s srednješolsko izobrazbo. Skoraj dve tretjini vprašanih meni, da vlada po razpadu koalicije nima več mandata za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Slaba tretjina pa jih meni, da bi se vlada kljub razpadu lahko še usklajevala s sindikati javnega sektorja.
