Tiskane izdaje
Več kot polovica slovenske populacije v svojem kraju ne bi trpela begunskega oziroma migrantskega centra, ugotavljamo v tokratni anketi Dela. Opažamo tudi večjo prisotnost strahu zaradi beguncev.
V preteklih tednih so ponekod nasprotovali lokacijam namestitvenih centrov. Ker so se začele nekatere desne politične stranke pojavljati na tovrstnih protestih, nekatere pa celo organizirajo zborovanja proti beguncem oziroma migrantom, nas je zanimalo, kakšen potencial imajo pri nagovarjanju slovenskih prebivalcev. Sklenemo lahko, da precejšen, saj več kot polovica sodelujočih v anketi Dela nasprotuje postavitvi namestitvenega centra v svojem kraju, dobra petina bi ga dopustila, slaba petina pa še ni prepričana.
Če smo ob začetku begunske oziroma migrantske krize še ugotavljali, da ljudi v Sloveniji zaradi tega ne preveva strah, se po štirih mesecih podoba nekoliko spreminja. Tokrat v anketi Dela ugotavljamo, da zaradi begunske oziroma migrantske krize občuti strah tretjina sodelujočih v anketi, oktobra lani je tako menila le dobra desetina.
Več kot polovica vprašanih še vedno odgovarja, da jih zaradi te krize ni strah, četrtina, da jih sploh ni strah, za 13 odstotkov sodelujočih v anketi pa bi lahko dejali, da so zaskrbljeni. S križanjem sociodemografskih podatkov lahko pridemo do naslednjih ugotovitev - izstopajoče skupine, ki občutijo strah zaradi prebežnikov z Bližnjega vzhoda, so ženske in starejši od 50 let.
Prevladujoče dojemanje begunske oziroma migrantske krize je še vedno, da gre za preplet - da ima humanitarne in varnostne razsežnosti. Da je to varnostni problem, meni dobra desetina vprašanih, da gre izključno za humanitarni problem, pa slaba desetina.
Medtem ko predstavniki slovenske države pospešeno iščejo ustrezne lokacije za postavitev namestitvenih centrov za begunce oziroma migrante, če bi se jih na slovenskem ozemlju zadrževalo nekaj tisoč, so zaradi tega v nekaterih krajih občani organizirali proteste zoper namere države. Zato smo vprašali, ali bi bili sodelujoči v anketi pripravljeni dopustiti postavitev namestitvenega centra za begunce v bližini svojega kraja. Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da tega ne bi dopustili, dobra četrtina takemu centru ne bi nasprotovala, slaba petina pa bi ga morda dopustila oziroma bi se jih še dalo prepričati. Izstopajoči skupini, ki bi bili pripravljeni tolerirati begunski center, so anketiranci z visokošolsko izobrazbo in anketiranci v starostni dobi od 26 do 35 let.
Anketiranci imajo dokaj slabo mnenje o načinu in uspešnosti obvladovanja begunske krize na evropski ravni. Kar 70 odstotkov jih meni, da se je EU zelo slabo pripravila na begunsko krizo, le slaba desetina pa, da so zadeve v tem primeru pod nadzorom.
Slovenija je pri domači javnosti bolje zapisana, ko govorimo o obvladovanju begunske krize, saj je četrtina vprašanih odgovorila, da naša država dobro obvladuje to krizo, slaba tretjina ji podeljuje srednjo oceno (niti dobro niti slabo), malenkost več kot 40 odstotkov anketiranih pa meni, da Slovenija slabo obvladuje begunsko krizo.
Ob koncu nas je še zanimalo, kaj menijo o številu beguncev oziroma migrantov, ki so prišli v Evropo v zadnjem letu. Več kot milijon prišlekov z Bližnjega vzhoda je za slovensko populacijo odločno previsoka številka, saj jih skoraj 70 odstotkov odgovarja, da je to preveč. Slaba petina jih meni, da je več kot milijon prebežnikov dovolj in da jih Evropa ne more več sprejeti. Slaba desetina pa je odgovorila, da bi lahko sprejeli še več beguncev.
