Tiskane izdaje
Na vprašanje, kako bi ocenili hitrost iskanja novih ministrov, je 68 odstotkov anketiranih odgovorilo, da je bil postopek predolg, 15 odstotkov jih je menilo, da so se imena kandidatov pojavila še v razumnem času, da je bila koalicija hitra, pa jih je menilo devet odstotkov.
Primerni kandidati
Ali so kandidati primerni ali neprimerni za predlagane funkcije, je bilo naše naslednje vprašanje. Od trojice se je najbolje odrezal kandidat za ministra za gospodarstvo Metod Dragonja, ki ga za primernega ocenjuje 40 odstotkov vprašanih, za neprimernega 31 odstotkov, 29 odstotkov se jih ni znalo opredeliti. Tudi pri kandidatki za zdravje Alenki Trop Skaza je bilo mnenj, da je primerna (38 odstotkov), več kot takšnih, ki so menili, da je neprimerna (27 odstotkov), neopredeljenih pa je bilo že 35 odstotkov. Pri kandidatu za Slovence po svetu Gorazdu Žmavcu se je izkazalo, da ga javnost zelo slabo pozna oziroma temu področju ne posveča večje pozornosti. Kar 56 odstotkov sodelujočih v anketi se ni moglo odločiti, ali je primeren za ministra ali ne. Da je Žmavc primeren kandidat, je menila četrtina vprašanih, preostalih 19 odstotkov pa, da ne.
Nekoliko več posluha za NSi
Pri vprašanju, kako pomembna se anketiranim zdi pravkar podpisana koalicijska pogodba, smo dobili precej enakomerno porazdeljene odgovore. Da gre za pomemben dokument, ocenjuje 26 odstotkov, prav toliko jih meni, da je dokument niti pomemben niti nepomemben, 31 odstotkov pa jih meni, da dokument ni pomemben. Preostalih 17 odstotkov se jih ni znalo opredeliti.
In čemu bi se morala vlada posvetiti po sklenjeni koalicijski pogodbi? Če bi prisluhnili anketiranim (možnih je bilo več odgovorov), potem najprej zagotavljanju gospodarske rasti, saj je takšnih bilo kar 70 odstotkov odgovorov. Nato s 42 odstotki sledi zdravstvena reforma, vzdrževanje socialne države je pomembno za 37 odstotkov vprašanih, uravnoteženje javnih financ pa so s 27 odstotki postavili na zadnje mesto.
Z zadnjim vprašanjem v tokratni anketi smo hoteli izvedeti, čigavo mnenje podpirajo v sporu med SDS in NSi. Dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da ne podpirajo ne stališča SDS ne NSi. Od tistih, ki so se opredelili, pa so nekoliko večjo težo dali NSi − takšnih je bilo 16 odstotkov, več posluha za stališča SDS pa je imelo 12 odstotkov vprašanih. Trije odstotki so imeli posluh za obe strani, štirje odstotki anketiranih se ni moglo opredeliti.
Križanje podatkov razkriva, da v tem sporu simpatizerji stranke podpirajo svoje stranke.
-------------
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov 18. in 19. februarja 2014 opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.
