Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko so hrvaški mediji v drugi polovici julija objavili s prisluškovanjem pridobljene podatke o telefonskih pogovorih med takratnim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, so se na obeh straneh meje med Slovenijo in Hrvaško začela politična prizadevanja za nadaljevanje oziroma prekinitev arbitražnega postopka za določitev meje.
Medtem ko je hrvaško javno mnenje povsem naklonjeno ravnanju tamkajšnje politike, ki je te dni že izstopila iz arbitražnega postopka, za zaplete pa obtožuje nasprotno stran, imajo Slovenci o tem precej drugačno mnenje, ugotavljamo v tokratni anketi Dela.
Da je za arbitražno krizo bolj odgovorna Hrvaška, ker je prisluškovala slovenskim predstavnikom, je prepričanih 37 odstotkov vprašanih. Petina (20 odstotkov) anketirancev meni, da so slovenski predstavniki kršili pravila, zato je za nastalo krizo bolj odgovorna Slovenija. Da so krive druge države, ki želijo škodovati tako Sloveniji kot Hrvaški, se je izrekla slaba desetina ali osem odstotkov sodelujočih v anketi.
Velika večina (64 odstotkov) vprašanih ocenjuje vlogo Hrvaške v zadnjih dogodkih negativno, le štiri odstotke vprašanih pozitivno.
Mnenja o tem, ali je Slovenija s svojimi ravnanji v zvezi z arbitražnimi zapleti odigrala pozitivno vlogo, so najbolj nasprotujoča. O pozitivni vlogi je prepričana četrtina vprašanih, 28 odstotkov jih meni, da je bila slovenska politika neizrazita, saj njene vloge ne ocenjujejo niti pozitivno niti negativno, ravno toliko (28 odstotkov) anketiranih meni, da je Slovenija ravnala slabo. Tukaj se kaže, da so državljani Slovenije precej manj enotni od državljanov Hrvaške.
Bolj izrazito so anketiranci nezadovoljni z delovanjem slovenske diplomacije, ki jih, sodeč po podatkih ankete, z vlogo zunanjega ministra Karla Erjavca in njegovimi odzivi na prisluškovalno afero, očitno ni prepričala. Skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih meni, da je slovenska diplomacija delovala negativno, le 18 odstotkov jih je bilo z diplomatskimi ravnanji zadovoljnih.
Kljub političnim zapletom, odstopom arbitrov in enostranskem izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka, ostaja javno mnenje v Sloveniji na strani arbitražnega postopka. Največji del vprašanih (44 odstotkov) ima pozitiven odnos do arbitraže, 17 odstotkov je do tega vprašanja ravnodušnih, 18 odstotkov jih ima do arbitraže negativen odnos.
In še pogled naprej - anketiranci so glede nadaljnjih odnosov s Hrvaško zmerni optimisti, kar potrjujejo tudi podatki o rekordnem obisku slovenskih turistov na hrvaški obali. Dobra polovica vprašanih v Delovi anketi meni, da bodo odnosi med državama ostali nespremenjeni, desetina (11 odstotkov) optimistov verjame, da se bodo odnosi po zadnjem zapletu z arbitražnim postopkom celo izboljšali, četrtina vprašanih pa pričakuje poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško.
