Tiskane izdaje
Ljubljana - Kratek povzetek tokratne ankete Dela je, da slovenska javnost podpira zaostrovanje ukrepov do beguncev in migrantov, strožji nadzor meje, ob dilemi varnost ali svoboda pa ima precej težav.
Odkar je begunsko-migrantska problematika dosegla tudi slovenska tla, slovenska oblast zaostruje zakonodajo na področjih azila, spoštovanja človekovih pravic in nadzora zunanje meje, zlasti na jugu. Kako razdeljena je slovenska družba ob teh temah, se je pokazalo pri odgovorih na vprašanje, kako ocenjuje dosedanje ukrepanje države.
Dobrih 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da vlada ukrepa primerno. Po križanju sociodemografskih podatkov ugotovimo, da tako menijo predvsem podporniki SD, SMC in upokojenci. Na drugi strani je nekaj manj (37 odstotkov) takšnih, ki menijo, da je slovenska država ob begunsko-migrantski krizi ravnala preblago, da so bili ukrepi premili. Ta veliki delež populacije predstavljajo predvsem podporniki SDS (72 odstotkov tistih, ki so v anketi odgovorili, da bi podprli to stranko, je tega mnenja), moški in ljudje s srednješolsko izobrazbo. Najmanjši delež (13 odstotkov) je anketirancev, ki menijo, da so bili ukrepi pretirani. Med temi so predvsem podporniki ZL in ljudje z nadpovprečnimi prihodki.
Zato ne preseneča, da skoraj dve tretjini sodelujočih v anketi podpira sprejetje novele zakona o tujcih, ki sproža na domačem parketu veliko ogorčenih odzivov, še več pa iz tujine. Zakona ne podpira slaba petina vprašanih, približno toliko se jih tudi ne more opredeliti. Človekoljubne organizacije in Svet Evrope opozarjajo, da je novela zakona o tujcih v navzkrižju z deklaracijo o človekovih pravicah, nekateri domači pravniki pa menijo tudi, da je v nasprotju z ustavo.
Vse to je mogoče res, a sodeč po anketi, večina slovenske javnosti zakona ne dojema tako, kot da posega v človekove pravice. Skoraj polovica vprašanih meni, da zakon o tujcih ne posega v človekove pravice, petina jih misli, da posega v osnovne človekove pravice, tretjina pa se ni mogla opredeliti. Da zakon krši človekove pravice, menijo zlasti višje izobraženi in ženske, nasprotno prepričanje imajo podporniki SDS, dijaki in študenti, moški in ljudje s poklicno šolo.
Kot argument za uvajanje zakona o tujcih se je pojavila tudi misel, da je Slovenija sredi obdobja, ko je treba žrtvovati nekaj svobode, da bi zagotovili več varnosti.
Na vprašanje o tem smo dobili zanimive odgovore: 37 odstotkov sodelujočih se ni pripravljenih odreči svobodi na račun večje varnosti, 33 odstotkov pa je takšnih, ki bi se bili delno pripravljeni odreči svobodi, da bi bili bolj varni. S podvprašanjem, kaj je zanje pomembnejše, varnost ali svoboda, dobimo naslednji rezultat - več kot polovica vprašanih meni, da sta pomembni obe vrednoti, dobra tretjina, da je pomembnejša varnost, slaba desetina pa, da svoboda. Varnost je pomembnejša za podpornike SDS, NSi in za ljudi s podeželja, tako varnost kot svoboda sta bližji podpornikom ZL in ženskam.
V teh dneh razburja nekatere občine tudi nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bil podeljen status azilanta, v stanovanjih pri zasebnikih. Da to ni primerna rešitev, meni 43 odstotkov vprašanih, veliko (35 odstotkov) je takšnih, ki menijo, da to sicer ni najboljša, a je trenutno ustrezna rešitev, 15 odstotkom pa se zdi nameščanje azilantov po stanovanjih primerna rešitev. Proti nameščanju so moški in ljudje z osnovnošolsko izobrazbo, da je to primerna rešitev, menijo predvsem podporniki ZL, upokojenci in visoko izobraženi.
V anketi uživa visoko podporo tudi predvidena zaostritev režima na meji, če bo potrebna. Novelo zakona o učinkovitem nadzoru meje podpira kar 86 odstotkov vprašanih.
