Anketa Dela: Zmaga v žep SDS, a presenečenja niso izključena

Ljubljana – V zadnji raziskavi javnega mnenja pred evropskimi volitvami zaznavamo višje zavedanje, da bodo v nedeljo volitve. Kljub temu napovedujemo, da bo udeležba zgolj 25-odstotna.

V dosedanjih raziskavah javnega mnenja smo ugotavljali, da utegne udeležba na volitvah pomembno vplivati tudi na končni razplet nedeljskega glasovanja. Splošna ugotovitev je, da če bo udeležba nizka, lahko stranke iz konservativnega političnega bloka na evropski ravni (EPP) računajo na prepričljivo zmago in celo osvojitev šestih mandatov v evropskem parlamentu od osmih, kolikor jih pripada Sloveniji.

Na osnovi zadnje ankete pred volitvami lahko z veliko gotovostjo napovemo, da bo zmaga pripadla listi SDS. Ob okoli 25-odstotni volilni udeležbi lahko računa na dobro četrtino vseh volivcev, ki bodo v nedeljo oddali svoj glas. V zadnjih dneh predvolilnega obdobja smo z anketo ugotovili, da se je podpora listi Verjamem, ki jo predstavlja Igor Šoltes, strmo dvignila. Lista se je zavihtela na drugo mesto pred skupno listo NSi in SLS. Šoltesovo listo bi tako podprlo 19, skupno listo NSi in SLS pa 15 odstotkov.

Gneča za vodilno trojico

Te tri liste bi tudi zagotovo osvojile poslanske mandate v evropskem parlamentu. SDS lahko računa na tri mandate, Verjamem in skupna lista NSi in SLS pa po dva. Od tod navzdol pa nastopi velika negotovost, saj so številne liste zelo izenačene in ni mogoče napovedati, ali bodo prejele dovolj veliko podporo za osvojitev enega mandata – gre za liste SD, Kacin, Desus, Združena levica, SNS in PS. Podpora tem listam se giblje od štirih do šestih odstotkov.

Še večjo negotovost vzbuja ugotovitev (na podlagi vprašanj o preferencah anketirancev), da se veliko ljudi še ni odločilo, za koga bi glasovali in je zato možen prehod glasov na levici in na desnici. Po naših podatkih približno petina volivcev SDS razmišlja, da bi volili sorodno listo NSi in SLS, kar priča o tem, da se na desnem polu odvija resna politična tekma. Podobna situacija je tudi na levem političnem polju. Vodja trženjsko-raziskovalnega oddelka na Delu Roman Zatler ugotavlja, da je možna tudi večja selitev glasov od Verjamem k PS in Desusu in selitev od SD k listi Solidarnost, Kacinu in PS. Zatler tudi ugotavlja, da je v pogojih nezainteresiranega volilnega telesa za evropske volitve zelo težko napovedovati, kakšen bo izid volitev. »Nobena od anket ne more z gotovostjo napovedati volilnega razpleta, ker celo sami volivci ne vedo prav dobro, katero od list voliti. Nekaj neodločnosti je opaziti na desni, še več pa na levi strani volilnega telesa,« pravi Zatler.

Komu preostali mandat?

Čeprav praga za osvojitev enega mandata v Sloveniji nimamo, se je na podlagi dosedanjih volitev izoblikoval neformalni prag okoli devetih odstotkov. Realno je pričakovati, da bodo slovenski volivci evropskim konservativcem prispevali pet mandatov, tako da bi preostalim ostali trije mandati, v skrajnem primeru (in ne nemogočem) pa celo šest mandatov. Če se bo Šoltesov Verjamem dobro odrezal, lahko računa na dva mandata, tako da bi se za preostalega enega potegovalo vsaj pet list, med katerimi ima vendarle največ možnosti SD, ki lahko računa na razvejano strankarsko mrežo in zveste volivce. Blizu je tudi Kacinova lista Konkretno, ki zaključuje kampanjo z močno podporo vidnejših predstavnikov slovenske politike, nekaj možnosti pa ima tudi PS z Jožetom Mencingerjem. Velike neznanke ostajajo liste Združene levice, SNS in Desusa. Od tistih, ki so v anketi odgovorili, da se bodo zagotovo udeležili volitev, je še vedno petina takšnih, ki še ne vedo, koga nameravajo obkrožiti na volilnem lističu. Zato ne bo nikakršno presenečenje, če se bo v nedeljo izteklo drugače, kot smo pričakovali.