Anketa Dela: Zmerno zadovoljni s sodbo o meji

Večina meni, da sta na arbitražnem sodišču zmagali Slovenija in Hrvaška. Sodbo arbitražnega sodišča je treba izvršiti.

pon, 17.07.2017, 06:00
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Spletno anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 547 odraslih državljanov od 12. do 14. julija 2017 opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.

Ljubljana – Pravilno je, da je država omogočila postavitev spomenika v središču Ljubljane v spomin vsem žrtvam vojn, ugotavljamo v tokratni anketi Dela. Takšno mnenje podpira večina sodelujočih v anketi, čeprav ljudje ugotavljajo, da Slovenija o polpretekli zgodovini še ni dosegla sprave.

Nedavno slovesno odkritje spomenika vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu je sprožilo veliko različnih komentarjev, tako pozitivnih kot negativnih, vendar lahko ugotovimo, da večina, to je 40 odstotkov vprašanih, vendarle podpira postavitev tovrstnega spomenika. Nekoliko zadržano vlogo je zavzela četrtina vprašanih, dobra četrtina odgovarja, da ne podpira odkritja spomenika. Sociodemografsko križanje podatkov nam ob tem vprašanju da še nekoliko bolj jasno sliko, v katerem delu populacije je spomenik sprave, kot se ga je oprijelo ime, naletel na odobravanje in v katerem na kritiko. Spomenik izrazito podpirajo podporniki NSi, mlajši anketiranci od 25 do 34 let, ljudje z dohodki, višjimi od 1500 evrov na mesec, in anketiranci, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Ne podpirajo pa ga podporniki SDS, starejši od 65 let in upokojenci ter moški.

 

 

Ko smo v nadaljevanju vprašali, ali je slovenski narod dosegel spravo ob spomeniku o polpretekli zgodovini, smo dobili jasen odgovor: ne. Tako je odgovorilo skoraj 80 odstotkov vprašanih, le sedem odstotkov jih meni, da je slovenski narod dosegel spravo.

 

 

V drugem delu ankete smo se posvetili še enemu žgočemu vprašanju, ki je polnil medijske vsebine v minulih tednih - arbitraži. Z razpletom je zadovoljna tretjina vprašanih, različne občutke, nekje v sredini, med niti zadovoljen niti nezadovoljen, ima 37 odstotkov vprašanih, dobra petina, skoraj četrtina pa je dogovorila, da z arbitražno sodbo niso zadovoljni. Zadovoljni so mlajši anketiranci (od 18 do 24 let, študentje), anketiranci z višjo izobrazbo in podporniki SMC. Na drugi strani so nezadovoljni anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo, brezposelni in podporniki SDS.

 

 

Ko smo vprašali, kdo je na sodišču zmagal, je slaba tretjina vprašanih odgovorila, da sta zmagali obe državi, tako Slovenija kot Hrvaška, in da v tem primeru ni poražencev. Dobra petina jih meni, da sta poraženki obe državi, približno toliko, da je zmagala Hrvaška, dobrih 13 odstotkov pa, da je zmagala Slovenija. Ker se pojavljajo že pobude, da naj Slovenija ne spoštuje sodbe arbitražnega sodišča, nas je zanimalo, kako naj ravna slovenska politika. Več kot 70 odstotkov vprašanih odgovarja, naj Slovenija v celoti spoštuje sodbo.

 

 

 

Na drugi strani Hrvaška zatrjuje, da sodbe sodišča ne bo spoštovala. Skoraj dvema tretjinama vprašanih se takšno stališče sosede ne zdi sprejemljivo, slaba četrtina pa se zaradi tega ne razburja in je zanje to stališče Hrvaške sprejemljivo. Ker je nekaj deset hiš ostalo na hrvaški strani, je vlada tem ljudem obljubila pomoč. Kar 85 odstotkov anektiranih to pomoč podpira.

 

 

Prijavi sovražni govor