Arbitra bo imenoval predsednik sodišča

Ljubljana - Vlada je sprejela odločitev, da za imenovanje novega slovenskega arbitra pooblasti predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma.

»Sprejeta je bila odločitev, ki bo sodišču in končni razsodbi v največji meri zagotovila kredibilnost. Hkrati s tem Slovenija sporoča tribunalu, da zaupa presoji predsednika sodišča in celotnega tribunala, da bodo izpolnili naloge, ki so določene v arbitražnem sporazumu,« je v izjavi za javnost po današnji seji vlade dejal predsednik Miro Cerar.

Premier je mnenja, da Slovenija z današnjo potezo dokazuje, da se zavzema za neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča. Ker bo predsednik arbitražnega sodišča sedaj imenoval tako slovenskega kot tudi hrvaškega arbitra, pa pravi, da je tako še naprej zagotovljena tudi enakost strank v postopku, »kar je za pravično razsodbo izjemnega pomena«.

Cerar je odločitev vlade utemeljil tudi z dejstvom, da je »za nas ta hip najpomembnejše, da odvrnemo vsak možni dvom v to, da bi takšen arbiter lahko bil kakorkoli pristranski«.

Meni, da imamo tudi v Sloveniji mednarodnopravne strokovnjake, ki bi lahko opravili to delo, vendar pa so mnogi to zadevo »javno komentirali, pisali strokovne članke, sodelovali v določenih procesih«, Slovenija pa se je z današnjim sklepom izognila vsem očitkom o »kakršnikoli okuženosti in pristranskosti«. Na vprašanje, ali bo arbiter, ki ga bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča, lahko zastopal slovenski nacionalni interes, Cerar odgovarja: »Vloga arbitrov ni, da bi navijali za katerokoli stran,« Slovenija pa da bo svoje stališče zastopala prek odvetnikov.

Premier predvideva, da bo sodišče ponovno v polni sestavi konec tega meseca, še bolj verjetno pa v septembru. Potem bo opravilo tudi že napovedano zaslišanje obeh strank v postopku. 

Na današnji seji vlade sicer ni bilo nobenega od treh ministrov iz SD. Cerar pravi, da ga to čudi. »Menim, da gre v tem primeru za neko pomanjkanje čuta odgovornosti,« še pravi. S pozivi zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, naj odstopi, pa se Cerar »te dni še ne ukvarja«.

Hrvaška vztraja, da v postopku ne sodeluje več

Že po sestanku predstavnikov parlamentarnih strank pri premieru Cerarju je takšen razplet zgodbe nakazal Luka Mesec, vodja poslanske skupine ZL. »To je namignil premier oziroma se je o tem predlogu pogovarjal z nami,« je dejal. Dodal je še, da se v ZL strinjajo s stališčem, da vladi »trenutno kaj drugega ne preostane«.

»Prepuščamo vladi, da sprejme najboljšo rešitev za Slovenijo, čeprav imamo nekatere pomisleke,« je po jutranjem sestanku pri predsedniku vlade povedala predsednica NSi Ljudmila Novak. Pri tem je še dejala: »Prepričana sem, da bi Hrvaška problematizirala kateregakoli arbitra, ki bi ga predlagali.« Pravi pa tudi, da pričakuje podporo mednarodne javnosti, predvsem evropske komisije, ki naj opozori, da se morajo članice Evropske unije držati dogovorjenih sporazumov in pogodb.

Cerar strank v parlamentu tokrat ni pozval, naj predlagajo svojega kandidata za arbitra, kot je to storil po odstopu Jerneja Sekolca. Tudi sicer stranke takrat te možnosti niso izkoristile.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je v državnem zboru sodeloval na seji odbora za zunanjo politiko, pa je še enkrat poudaril, da »gremo z arbitražo naprej«. Tako meni tudi arbitražno sodišče, njegov predsednik pa bo očitno moral imenovati dva nova arbitra. Hrvaški arbiter Budislav Vukas je namreč konec julija odstopil, Hrvaška pa njegovega naslednika noče imenovati, saj pravi, da zaradi kontaminiranosti postopka od arbitražnega sporazuma odstopa. Hrvaška današnje odločitve slovenske vlade tako tudi danes ni želela komentirati. Znova so poudarili, da so od sporazuma odstopili.

Foto: Uroš Hočevar/Delo

»Hrvaški zmanjkuje argumentov«

Na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko so ocenili trenutno stanje in se informirali o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z arbitražnim sporazumom. Sprejeli so sklep, da podpirajo aktivnosti vlade RS za nadaljevanje nemotenega dela arbitražnega sodišča.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je po seji odbora dejal, da pričakuje, da se bo arbitražni postopek nadaljeval. Po ministrovih besedah je arbitražni sporazum najbolj primeren inštrument za reševanje mejnih vprašanj, zlasti na območju Zahodnega Balkana. »Hrvaška ne more z enostranskimi dejanji ustaviti arbitražnega postopka,« je poudaril Erjavec. Na vprašanje, kaj storiti, če se to vseeno zgodi, pa odgovarja: »Ne bo se zgodilo.«

Predsednik Desusa se je odzval tudi na očitke, da je slovenska stran naknadno dodajala dokumente. Pravi, da so bile vse dopolnitve izvede v skladu s proceduro in da »kot stranka nismo nikoli imeli želje, da bi nelegalno podtikali dokumente arbitražnemu sodišču«. »Mislim, da gre za to, da hrvaški strani zmanjkuje argumentov za ustavitev arbitražnega postopka. Ugotovili so, da tako imenovana prisluškovalna afera ne bo imela za posledico ustavitev in prekinitev arbitražnega postopka, in očitno iščejo druge argumente, kako bi to proceduro ustavili,« še pravi Erjavec.

Po besedah ministra naj bi slovenska vlada predvidoma danes tudi odgovorila na pismo Hrvaške arbitražnemu sodišču, da se umika iz postopka.

Brglez: Ni čas za ugotavljanje ministrove odgovornosti

Erjavec je poudaril tudi, da je slovenska diplomatsko-konzularna mreža aktivna in da različnim prestolnicam pojasnjujejo slovensko stališče. S tem je najbrž hotel odgovoriti na očitke, ki se pojavljajo zadnje tedne, da Slovenija od začetka afere Pirangate nastopa preveč pasivno in prepočasi.

O tem, kakšna je odgovornost zunanjega ministra za nastale zaplete okrog arbitražnega sporazuma, je predsednik državnega zbora Milan Brglez dejal: »Ni pravi trenutek v državi, da bi o tej zadevi razpravljali, ker tovrstne razprave lahko oslabijo položaj Slovenije tako v tem postopku kot širše mednarodnopolitično.« Kot pravi, je za oceno njegovega dela treba upoštevati daljši časovni potek in »ugotoviti, da je za uveljavitev tega arbitražnega sporazuma storil že veliko«.

***

Potek afere Pirangate

Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav pri predsedniku sodišča Gilbertu Guillaumu obveščal slovensko zunanje ministrstvo oziroma agentko Simono Drenik, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, je 22. julija poročal hrvaški časopis Večernji list.

Po razkritju je sledila ofenziva hrvaške politike za ustavitev arbitražnega postopka, slovenska stran pa je bila ob novicah o objavljenih posnetkih prisluškovanja in izjavah hrvaških politikov zadržana. Objava posnetkov prisluškovanja bo imela dolgoročne posledice za obe državi na več ravneh, zatrjujejo analitiki. Prva se je že zgodila: arbitražni sodnik Sekolec in agentka Drenikova sta dan po objavi posnetkov odstopila.

Slovenija je kot kandidata za novega arbitra predlagala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama, ki je po slabem tednu že odstopil.

V dosje smo zbrali prispevke, ki prikazujejo potek afere, pojasnjujejo in komentirajo njeno ozadje.