Arbitraža: Nemogoče, da bi kdo naknadno vložil dokumente

Ljubljana − Da bi Jernej Sekolec dodajal dokumente v spis, kot trdi Hrvaška, je zelo malo verjetno, sta se v pogovorih za STA strinjala pravnika Marko Pavliha in Rajko Pirnat.

Hrvaška kot razlog za umik iz arbitražnega postopka namreč navaja, da je Slovenija bistveno kršila arbitražni sporazum o meji med državama, ker da je naknadno dodala dokumente, na podlagi katerih arbitražno sodišče odloča o rešitvi spora o meji. Na to naj bi napeljevali objavljeni prisluhi med nekdanjim slovenskim arbitrom Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v intervjuju za Jutarnji list pred dnevi izjavila, da »ni glavni problem situacija s sodniki, ker je arbitra v skrajni situaciji vedno lahko zamenjati«, ampak »je glavni problem, ker so v predmet naknadno dodajani dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti, kar je vidno iz objavljenih pogovorov«. Kot vztraja Zagreb, zdaj ni več mogoče ugotoviti, kateri dokumenti točno so bili vloženi naknadno oziroma v nasprotju s pravili, zato predmeta preprosto ni več mogoče »očistiti« in nadaljevati arbitražni postopek.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so že konec julija v zvezi s tem izrazili pričakovanje, da bo arbitražno sodišče odločilo izključno na podlagi argumentov in dokumentacije, ki je bila predstavljena v pisni in ustni fazi postopka, ki se je zaključil junija lani.

Dokumentacija je jasno označena in oštevilčena

»Vsa dokumentacija, ki sta jo stranki v postopku predložili sodišču, je bila jasno označena in zabeležena ter hkrati posredovana arbitražnemu sodišču in drugi stranki v postopku,« so takrat še poudarili na MZZ. In to sta danes v pogovorih za STA poudarila tudi pravnika Pirnat in Pavliha.

Da je neki dokument podlaga za odločanje, mora biti v spisu, če ga ni v spisu, je lahko kvečjemu podlaga za razmišljanje konkretnega arbitra, ki ta dokument ima. Stranke v postopku lahko dokument v spis predložijo le neposredno in ni mogoče, da bi ga kar tako priložil eden od arbitrov, je pojasnil Pirnat. Tudi če je bilo formalno dopuščeno, da stranki po obravnavi še kaj predložita, kar načeloma je mogoče, mora biti vse to v spisu in na razpolago drugi stranki, da to vidi.

Da bi torej Sekolec vlagal neke dokumente, kot to trdi Hrvaška, je po oceni Pirnata izjemno malo verjetno, saj bi to pravzaprav pomenilo, da je sodišče dovolilo vlaganje dokumentov v spis na način, ki je »skoraj zagotovo sprt s pravili ne le arbitraže, ampak vsakega sodnega odločanja«. »Če je bilo kaj vloženo v spis, potem naj to poiščejo v spisu, saj imajo pravico vpogleda v spis,« je še dodal. Podobno ocenjuje tudi Pavliha in poudarja, da je arbitražni postopek izjemno natančno predpisan, ne le s samim arbitražnim sporazumom, ampak s tako imenovanimi izbirnimi pravili Stalnega arbitražnega sodišča. Resda so ta pravila, kot izhaja že iz njihovega imena, izbirna in je odvisno od samih arbitrov, kako točno organizirajo postopek, vendar teh podrobnosti Pavliha ne pozna. A prepričan je, da »je bila vsa korespondenca in še posebej sprejemanje vseh vlog zelo natančno registrirano« in bi bilo mogoče »zelo hitro ugotoviti«, če bi kakšen dokument v spis prišel po nelegalni poti.

Kot je spomnil, je bilo vse − memoranduma, protimemoranduma in ustna obravnava − »označeno in oštevilčeno«. Če bi se zdaj kar tako pojavil neki dokument brez vsake označbe, potem bi bil to »takoj razlog za preplah« oziroma znak, da se je zgodilo nekaj v nasprotju s pravili odločanja. »A to je mogoče ugotoviti takoj oziroma so verjetno že preverili,« je dejal Pavliha.

Pirnat sicer v luči tega meni, da za hrvaškimi izjavami ni očitka o vlaganju dokumentov v spis, ki bi bili nato formalna podlaga za odločanje, ampak da bodo Hrvati »igrali na karto neformalnih vplivov« − da naj bi torej Sekolec razpolagal z nekimi dokumenti in na posvetih z drugimi arbitri postavljal trditve na podlagi teh dokumentov.

Pri tem pa Pirnat niti ne vidi nekega problema. »Samo dejstvo, da je arbiter Sekolec dajal na posvetih izjave v korist Slovenije, še ne pomeni, da je bil arbitražni postopek s tem kakorkoli kršen. To se od njega konec koncev celo pričakuje. Saj zato sta dva arbitra, ki govorita in poudarjata zlasti argumente strank. To je jasno.«

Ime novega slovenskega arbitra še neznanka

Premier se po odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki odloča o meji s Hrvaško, Ronnyja Abrahama ni odločil pozvati parlamentarnih strank, naj predlagajo kandidate za arbitra, kot je to storil po odstopu Jerneja Sekolca konec julija. Stranke sicer takrat te možnosti niso izkoristile. Tako kot tedaj tudi zdaj v več strankah predvsem poudarjajo odgovornost vlade in odločitev glede nadaljnjih korakov Slovenije prepuščajo njej.

Vlada bo tako s svojo odločitvijo v četrtek predvidoma predstavnike parlamentarnih strank le seznanila. Kot so za STA pojasnili v kabinetu predsednika vlade, vlada proučuje tri možnosti: da Slovenija za novega arbitra poišče uglednega tujega pravnika, da za arbitra imenuje domačega strokovnjaka ali da imenovanje arbitra prepusti predsedniku arbitražnega sodišča. Zunanji minister Karl Erjavec je že pred dnevi nakazal, da bo Slovenija arbitra imenovala pravočasno. Rok sodišča naj bi se iztekel 20. avgusta.

V četrtek zjutraj se bodo s premierom Cerarjem najprej sestali predstavniki parlamentarnih strank. Sledila bo nujna seja odbora za zunanjo politiko. Na dnevnem redu je samo ocena trenutnega stanja in informacija o nadaljnjih postopkih v zvezi z arbitražnim sporazumom med slovensko in hrvaško vlado. Po tem bo še seja vlade, na kateri naj bi padla končna odločitev Slovenije glede imenovanja novega arbitra.