Tiskane izdaje
Ljubljana - »Doslej se še nihče ni opravičil, da ne more priti,« je o današnjih pričanjih nekdanjega guvernerja Banke Slovenije in pred tem tudi finančnega ministra Mitje Gasparija, donedavnega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca in predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča za Delo povedal predsednik preiskovalne komisije, ki preverja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, Marko Pogačnik (SDS).
Bodo podatki o bančni luknji s sanacijo prikriti?
Pričanja so napovedana za danes popoldan, zadnji je pred preiskovalce v večernih urah povabljen Goran Klemenčič, ki je nedavno odstopil kot predsednik protikorupcijske komisije in po odstopu opozoril tudi, da je na pobudo ministra za finance Uroša Čuferja julija letos komisiija opravila celovit pregled oziroma ocenila korupcijska tveganja pri uveljavljanju zakona o slabi banki in ugotovila katastrofalno stanje.
Poročila o tem so posredovali predsednici vlade Alenki Bratušek, guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, ministru za finance Čuferju in drugim odgovornim osebam. Dobili so, kot so povzeli, veliko moralne podpore in obljube, da bodo te stvari upoštevane v nadaljnjih zakonskih spremembah.
Ob zadnji spremembi Zakona o bančništvu je KPK predlagala javnost najbolj problematičnih naložb. Zakon je bil sprejet brez tega. KPK je opozorila še: »v mnogih drugih državah, kjer je bila že pred desetletjem (Nemčija) ali pred kratkim (Irska) izpeljana sanacija bančnega sistema, so bili ključni podatki javni in enako bo moralo biti tudi v Sloveniji, če želimo doseči dolgoročno izboljšanje stanja.«
Bi preiskovali Janšo ali še kaj?
Gaspari, Kranjec in Klemenčič bodo prve priče pred preiskovalno komisijo, katere ustanovitev so pred dobrim letom zahtevali državni svetniki na zadnji seji pred iztekom mandata, da bi ugotovili politično in objektivno odgovornost politikov za zlorabe v bančništvu. A svetniki, večino v DS je imela levica, so obdobje preiskovanja v zahtevi omejili le na obdobje od 2005 do 2009, torej na čas prve vlade Janeza Janše in določili tudi, da bi preiskovali le odgovornost vladnih funkcionarjev.
Tako ozko določene preiskave državi zbor ni odredil. Ker so preiskavo nepravilnosti v bančništvu za preostalo obdobje in s širšimi cilji zahtevali še poslanci SDS, je na koncu nastala komisija, ko jo vodi Marko Pogačnik, ki preverja delo več vlad in bančnih regulatorjev.
Opravičilo zaradi višje sile
Zaradi izredne seje, na kateri bo parlament v četrtek odločal tudi o interpelaciji proti notranjemu ministru Gregorju Virantu (DL), pa se bo Pogačnik moral opravičiti naslednjim pričam, ki jih je komisija v parlament že povabila za v četrtek popoldan: direktorju NLB Janku Medji, direktorju NKBM Alešu Haucu, direktorju Abanke Jožetu Leniču, guvernerju Banke Slovenije iz časov osamosvajanja Francetu Arharju, od lani predsedniku nadzornega sveta NKBM Petru Kukovici in prvemu nadzorniku Abanke Janku Gerdihu.
Kot je povzel Pogačnik, je izredna seja parlamenta, ki jo je zahtevala koalicija in na kateri bodo skušali do konca tedna poslanci popraviti tudi energetski zakon, višja sila.
Da se je danes predsednik protikorupcijske komisije, ki je nedavno odstopil, Goran Klemenčič opravičil in danes zato ne bo pričal, je potrdil predsednik komisije Marko Pogačnik.
Klemenčič bo znova povabljen po novem letu
Pogačnik je povedal še, da bo Klemenčič znova povabljen po novem letu, ker do novega leta terminov za sklic komisije več ni mogoče dobiti.
Komisija je preučevala javno objavljene ugotovitve KPK o bančnem sistemu, ni pa doslej dobila ocen KPK o korupcijskih tveganjih pri slabi banki in ocen in zahtev KPK, da bi novela zakona o bančništvu morala vsebovati določbe o javnosti nasedlih terjatev bank.
Preiskovalna komisija ima precejšnje težave pri pridobivanju podatkov o slabih posojilih, zaradi bančne tajnosti so banke namreč zavrnile posredovanje podatkov o tem preiskovalcem, sodišče pa zaradi kompleksnosti materije po več mesecih še ni presodilo, ali poslanci do podatkov o slabih posojilih smejo ali ne.
