Tiskane izdaje
Kot očitno neutemeljeno se zavrže vlogo za azil prosilca, ki je v Slovenijo prišel iz druge članice EU ali ki je prišel iz varne države. Ti dve določili se zdita tako poslancem Združene levice kot predstavnikom nevladnih organizacij povsem nesprejemljivi in v nasprotju z mednarodnimi pravom ter etičnimi normami.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ju odločno brani - kdor beži iz kriznih žarišč in potrebuje mednarodno zaščito, mu jo nudi prva varna država na njegovi poti. Vse države EU so varne in spoštujejo ustrezne pravne akte. Tudi sklepi Evropskega sveta gredo v smeri, da mednarodna zaščita ni podrejena svobodi gibanja, temveč je njen smisel dati pomoč, komur jo res potrebuje.
»Slovenija ni prva država vstopa niti v EU niti v schengensko območje. Imamo suvereno pravico in dolžnost, da sprejmemo ukrepe in tudi zakonodajo, ki omogoča nemoteno delovanje države, ko bi se znašla pod pritiskom na enega od njenih podsistemov, v tem primeru azilnega,« je bila odločna ministrica, ki je opozorila na to, da je politika odprtih vrat nekaterih držav na severu bistveno spremenila strukturo pribežniškega toka, torej razmerja med migranti in begunci, po drugi strani pa te iste države z ukrepi v praksi zaostrujejo sprejem.
»O paradoksalnosti priča situacija na Madžarskem, ki je zgradila ograjo, a je bilo v preteklih dneh celo več ilegalnih prehodov meje, kot je bilo vstopov v Slovenijo, kjer je ta tok kontroliran,« je še opomnila Vesna Györkös Žnidar. Cilj ukrepov in zakonodaje je, da se tok umirja. »Preveč vlog za azil je neutemeljenih, zavzemajo mesta tistim, ki so res upravičeni do mednarodne zaščite. V zakonu je treba sprejeti rešitve, ki bodo zminimalizirale pritisk na azilni sistem, sicer azila ne dobijo tisti, ki ga potrebujejo.« Po njenih zagotovilih je 51. člen v celoti usklajen s postopkovno direktivo, še vedno bo možna obravnava ranljivih skupin, kot so mladoletniki brez spremstva, in ljudi iz kriznih žarišč, posameznik bo lahko dokazoval, zakaj zanj določena država ni varna. »Koncept skupne evropske azilne politike je, da azil podeli prva varna država, potem pa pride do relokacije. Da se ustavi tako imenovani azilni šoping. EU želi zmanjšati manevre za oportunizem,« je dejala ministrica za notranje zadeve.
Eden od razlogov, zakaj ministrica tako odločno brani ta določila, utegne tičati tudi v tem, da bi za mednarodno zaščito utegnili zaprositi mnogi, ki nam jih bo Avstrija vračala in bi se naenkrat sistem znašel pod velikim bremenom.
SDS za, koalcija ne
Ministričino stališče podprli v SDS, Branko Grims celo z besedami, da sta to edini dobri in pozitivni alineji v vsem zakonu, koalicija pa ne. Čeprav je kot amandma ta določila v zakon »prinesla« poslanska skupina SMC, pa jih zdaj na plenarni seji ni branila, temveč so podprli predlog ZL, ki ju briše. Razlog za tako glasovanje pa je maneverski - na tak način ostane člen »odprt« in ga je možno spreminjati še v tretjem branju, ko bo zakon dokončno sprejet. Do tedaj vladna koalicija pripravila svoj amandma, ki bo tak kot je bila prvotna dikcija - da bo kot očitno neutemeljena zavrnjena prošnja za prišleke iz varnih držav.
To pa so storili zaradi opozorila zakonodajno pravne službe državnega zbora. Podobno bo ostalo nedoročenih še nekaj členov, ki pa jih bodo morali precej na hitro uskalditi, saj bo tretja obravnava zakona o mednarodni zaščiti, na pobudo Vesne Györkös Žnidar, že na tej seji državnega zbora, torej pred koncem tedna. Nevladne organizacije so pred dnevi celo napovedale, da bodo, če bo zakonodaja sprejeta v predlagani obliki, Evropski komisiji predlagale začetek postopka proti Sloveniji zaradi kršitve prava EU. Sporno se jim med drugim zdi še, da pritožba na zavrnitev prošnje ne zadrži izgona iz države. Pri NSi in SDS pa so prepričani, da bi bilo treba zakonodajo še bistveno bolj zaostriti.
