Biti ali ne biti poslanec z Doba, to bo vprašanje

Ljubljana – Ali Janez Janša lahko ostane poslanec, čeprav je pravnomočno obsojen in prestaja zaporno kazen, je dilema, s katero se je že na začetku mandata moral soočiti nov sklic državnega zbora. Pogledi pravnikov so različni, v parlamentu pa so v ta namen oblikovali posebno strokovno komisijo.

Člani parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK) so se prav zaradi tega pred časom sestali na nujni seji, a tedaj niso sprejeli nobene odločitve. Sejo so prekinili in se odločili, da oblikujejo komisijo neodvisnih pravnikov, ki naj v čimkrajšem možnem času zavzame stališče do prenehanja mandata poslanca.

Zdaj je bolj kot ne že znano, kdo jo bo sestavljal; vsaka poslanska skupina, ki deluje pri delu MVK, imenuje enega strokovnjaka.

Bo odločitev politična?

V opozicijski SDS ne bodo predlagali nikogar, prav tako ne v NSi. Kot je povedal vodja poslanske skupine Matej Tonin, so se tako odločili zato, ker se strinjajo z Matevžem Krivicem, ki meni, da o tej zadevi obstajajo različna pravna mnenja. »Dodatna mnenja, ki jih bo dobila ta komisija, ne bodo rešila ničesar, zato menimo, da takšna komisija ni potrebna. Odločitev bo na koncu politična in bo padla v vsakem primeru,« je še dejal Tonin.

Soočenje mnenj

V najmočnejši stranki SMC uradnega predloga še niso dali. Sporočili so le, da bodo svoj predlog oddali danes – po naših informacijah naj bi predlagali pravnika dr. Rajka Pirnata. Njegovo stališče v tem primeru je znano: pravi, da bi morali počakati na odločitev vrhovnega sodišča, sicer pa je treba razumeti zakon o poslancih tako, da se nanaša tudi na primere, ko je bil poslanec obsojen že pred potrditvijo mandata. To pomeni odvzem mandata.

V SD so se odločili, da bodo predlagali nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča, v Zaab pa nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Združena levica bo predlagala odvetnika Dina Bauka, Desus naj bi se po naših informacijah odločil za dr. Franca Grada. Slednji ob tem vprašanju izrecno navaja zakon o poslancih, po katerem poslanec pridobi mandat z dnem izvolitve, izvajati pa ga začne z dnem potrditve v državnem zboru. Mandat mu po Gradovo (med drugim) preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Pri tem zakon, kakor je Grad pred časom že pojasnil za Delo, dopušča tudi izjemo, po kateri takemu poslancu ne preneha mandat, če državni zbor sklene, da lahko še naprej opravlja poslansko funkcijo.

Težko do enotnega pogleda

Kot kaže, bo tudi tako oblikovana skupina težko prišla do enotne rešitve. Sicer pa je svoje stališče zavzela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je jasno sporočila, da bi bil lahko odvzem poslanskega mandata pravnomočno obsojenemu predsedniku SDS Janezu Janši ustavno sporen zaradi posega v pravico biti voljen. »Če zakonodajalec pravice ni omejil že v fazi kandidiranja, potem je zelo sporno, da iz razloga, ki je obstajal že v fazi kandidiranja, pride do izgube mandata,« so zapisali v mnenju.