Tiskane izdaje
Pevke na državni proslavi niso namenoma zapele prehitro, razlog je bila »prevelika vnema«, zato vlada proti njim ne namerava ukrepati. Podobni spodrsljaji pa so se dogajali tudi že v preteklosti, na proslavi leta 2006 so himno na Nanosu denimo izvedli, ko predstavnikov države niti še ni bilo, je zapisano v predlogu vladnega odgovora poslanki SD Majdi Potrata.
Predloga odgovora, ki vsebuje tudi odgovor na dileme, ali v himno sodi Prešernov stih »Bog živi ves slovenski svet«, je bil danes objavljen med vladnimi gradivi, ministri pa ga še niso potrdili.
Potrata: Zakaj prehitro in napačne dele himne?
Potrata je vlado vprašala, ali bodo ukrepali proti tistim, ki so na državni proslavi najprej le poskusno prepevali himno in so uporabili tudi odlomke, ki jih zakon ne določa kot državno himno. Poslanka je v vprašanju navedla tudi »številna opozorila o nedopustnem izključevanju in poglabljanje razdruževalnih in ne povezovalnih sporočil v vsebinskem in izvedbenem pogledu«.
V vladi o izbiri po mnenju poslanke napačnih kitice himne, ki omenja boga in pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet...« menijo, da »pesnikov blagoslov dežele in slovenstva ne more poglabljati razdruževanj, saj evropski prostor (ki mu pripada tudi Slovenija) in evropska kultura temeljita predvsem na krščanskih vrednotah in ne na vrednotah in simbolih »revolucionarnega ateizma«.
Če je lahko na bankovcu, lahko tudi pôjemo
»Nekaterim evropskim in svetovnim voditeljem ni tuje, da v svojih nastopih izrečejo tudi blagoslov svoji državi, ZDA pa svoje zaupanje v boga izražajo celo na dolarskem bankovcu,« odgovarjajo Potrati iz vlade in trdijo: »Ni torej razumljivo, zakaj bi omemba boga v slovenski himni pomenila poglabljanje razdruževanj.«
O delu vprašanja, ki se nanaša na domnevno nezakonitost izvedbe himne na proslavi, se vlada v predlogu odgovora sklicuje na hierarhijo pravnih aktov in pravilo, da se v primeru neskladja upošteva določila hierarhično nadrejenega akta.
Slovenska ustava določa, da je himna Slovenije Zdravljica in nikjer ne govori le o nekem posameznem delu Zdravljice.
V primerih, ko zakon ni v celoti skladen z ustavo, je potrebno spoštovati določila ustave in v takšnih primerih (spoštovanju ustave) torej nikakor ni mogoče govoriti o pravno spornem ravnanju, menijo v vladi, kjer so zapisali še, da bi »glede na različna tolmačenja pravno korektne vsebine himne bilo v izogib bodočim zapletom zakon očitno potrebno novelirati«.
Je rdeča zvezda simbol osamosvajanja?
Poslanki podrobno odgovarjajo tudi, zakaj na proslavi ni bilo praporščakov z rdečimi zvezdami. Obsežno vladno utemeljitev navajamo v celoti:
»Odločitev glede izbire praporščakov, ki so sodelovali na državni proslavi ob dnevu državnosti, je temeljila na naravi državnega praznika. Glede na dejstvo, da državna proslava dan državnosti obeležuje obletnico razglasitve samostojne Republike Slovenije, so bile k sodelovanju vabljeni le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne. Poleg tega, da je bila izbira praporščakov prilagojena naravi praznika pa velja opozoriti tudi na zgodovinsko dejstvo, da tudi leta 1991, ko je bila pred parlamentom razglašena samostojna Republika Slovenija, ni bilo navzočih organizacij borcev NOB niti praporščakov z zvezdami. Kolikor bi torej ravnali drugače, kot je bilo, bi to pomenilo odklon od dogajanja v času osamosvajanja. Ob tem želimo opozoriti tudi na dejstvo, da je slovenski parlament 24.6.1991 – torej dan pred razglasitvijo samostojne Republike Slovenije, sprejel nove slovenske simbole (grb, zastavo in himno), ter da smo Slovenci na dan razglasitve samostojnosti s spuščanjem zastave z rdečo zvezdo in dvigom zastave samostojne Republike Slovenije simbolno prekinili tudi z nekdanjim totalitarnim sistemom, ki ga je simbolizirala ravno zastava z rdečo zvezdo. Slovenci smo se v času osamosvajanja nedvoumno združili pod novimi slovenskimi simboli in pod njimi tudi obranili slovensko samostojnost. Nikakor torej ni mogoče trditi, da navzočnost praporov s slovenskimi simboli na državni proslavi Slovence razdvaja, nasprotno pa tega ni mogoče trditi za simbole nekdanjega nedemokratičnega sistema, ki ga simbolizira zvezda. Ti simboli so vse od začetka druge svetovne vojne pa do danes Slovence delili in delijo nas očitno še danes. Ob tem velja opozoriti tudi na več sodb ustavnega sodišča, v katerih se je sodišče jasno opredelilo do nekdanjega totalitarnega režima, opozoriti pa velja tudi na sodbo (U-I-109/10), s katero je Ustavno sodišče RS uporabo simbolov, ki simbolizirajo nekdanjo totalitarno oblast, pod katero je trpelo na tisoče ljudi, opredelilo kot neustavno.«
