Komisija o najemu prostorov za NPU: priviligirano komuniciranje samo z enim ponudnikom

Komisija za preprečevanje korupcije je potrdila, da so pri najemu stavb MNZ izpolnjeni elementi koruptivnega ravnanja.

Objavljeno
10. avgust 2011 12.56
Posodobljeno
10. avgust 2011 13.04
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika

Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje uradnih oseb na ministrstvu za notranje zadeve pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ustreza definiciji korupcije.

Sporna transparentnost in enakopravna kršitev je povezana z dolžnim ravnanjem uradnih oseb in uresničitev pričakovane koristi subjektu zasebnega sektorja.

»Zaznali smo verjetnost, da je imel en ponudnik privilegiran dostop do notranjih informacij ministrstva, in ugotovili, da so v konkretnem primeru kriteriji za najem sledili ponudbam, namesto da bi bilo ravno obratno,« je  pojasnil Rok Praprotnik.

Čeprav protikorupcijska komisija nikoli ne izpostavlja konkretna imena, je jasno, da je to družba Ram Invest, ta je v lasti znanca resorne ministrice Katarine Kresal, ki ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) oddaja prostore na Dimičevi.

Protikorupcijska komisija zaradi očitanega ministrice Kresalove ni pozvala k odstopu, saj za to niti nima zakonskih pristojnosti. So pa svoje ugotovitve posredovali vladi, resornemu ministrstvu in policiji, ki v konkretni zadevi že vodi predkazenski postopek.

Postopek je po samoizločitvi predsednika KPK Gorana Klemenčiča - ker je v času spornih dogodkov opravljal nalogo državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga je vodila Katarina Kresal - poleg Praprotnika vodila še podpredsednica komisije Liljana Selinšek. Povedala je, da je bilo pri celotnem poslu mogoče zaznati precej netransparentnega delovanja.

»Preprosto ni zapisov in papirjev o nekaterih pomembnih fazah,« je pojasnila Selinškova. Leta 2009 je bilo po besedah predstavnikov KPK več sestankov, usklajevanj in dopisovanj med MNZ in konkretnim ponudnikom, o čemer pa ni nikakršne dokumentacije. »Med kom so potekala dogovarjanja in kdo je bil tisti, ki je bil povod za privilegirano komuniciranje, pa s svojimi pooblastili nismo mogli ugotoviti,« je še dodala Selinškova.

Rezultat: kakor da bi za najugodnejši avtomobil izbrali avtobus

V komisiji so ugotovili tudi, da je več javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve že med dogajanjem dvomilo o pravilnosti izvedbe tega posla, a o tem niso opozorili pristojnih organov. Praprotnik je primer spornega najema prostorov na Dimičevi karikiral z nesmiselnim razpisom za nakup avtomobila.

»Državni organ je iskal poslovne prostore v približni kvadraturi 2000 kvadratnih metrov, na mizo pa je prišla ponudba za 10.000 kvadratnih metrov. Če poenostavim, to je tako, kakor da bi prvi iskal osebni avtomobil in bi nekdo ponudil avtobus. Na koncu pa bi obveljalo, da je bil med avtomobili najboljša ponudba prav avtobus - namesto da bi iskali še druge avtobuse in jih primerjali med sabo,« je dejal Praprotnik.

V komisiji so še dodali, da nameravajo tudi v prihodnosti vztrajati, da se mora vsak javni uslužbenec popolnoma izločiti iz konkretnih postopkov, ko ugotovi, da ima na mizi prijateljevo ponudbo.