Tiskane izdaje
Ljubljana - Bančne regulatorje v Nemčiji, na Hrvaškem in v Srbiji bomo prosili za informacije, ali in kako so ukrepali, je predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki preverja razloge za milijardno bančne luknje v državnih bankah Marko Pogačnik (SDS) povedal po današnjem posvetu preiskovalcev za zaprtimi vrati.
Za priče, ki so se v zadnjih mesecih izmikale odgovorom na vprašanja, bo komisija zahtevala zaslišanja pred sodiščem. Katere priče vse bi se lahko znašle pred sodniki, se v komisiji še niso odločili.
Imena bodo znana v dveh tednih, je napovedal Pogačnik. Po številnih zavrnitvah odgovorov na konkretna vprašanja je kandidat nekdanji direktor NLB Marjan Kramar, čisto izključiti pa tega ni mogoče niti pri predsedniku protikorupcijske komisije Goranu Klemenčiču, ki ni bil pripravljen odgovarjati na vprašanja, ki bi poslancem omogočala preverjanje njegovih trditev o nepravilnostih v bančništvu, ki jih je odkrila protikorupcijska komisija, češ da bi sicer lahko ogrozil anonimnost prijaviteljev, interese preiskave ...
Pred sodniki pred leti že Jure Janković
Če bo komisija zahtevala sodna zaslišanja, to ne bo prvi primer, da bi morala priča, ki pred parlamentarnimi preiskovalci ni želela odgovarjati na vprašanja, pričati pred sodniki. Najbolj javno razvpit primer se je zgodil pred tremi leti, ko je moral pred sodiščem na vprašanja o ciprskih podjetjih in nakupih nepremičnin v Ljubljani odgovarjati sin ljubljanskega župana Jure Janković. Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je preiskovala gradbene in nepremičninske posle v Ljubljani je poslancem pred tem na večino vprašanj odgovarjal s ponavljanjem stavka: »Odgovor je enak prejšnjemu.« Pred sodiščem so bili odgovori tudi skopi, a bolj vsebinski: Jure Janković je tam zanikal, da bi bil lastnik kakšnega ciprskega podjetja, zanikal je znanstva s kupci, prodajalci in sicer vpletenimi v posle z nepremičninami v Ljubljani ...
Kaj je bilo v Nemčiji in kaj na Balkanu?
Informacije regulatorjev o poslovanju največjih slovenskih državnih bank v Nemčiji, na Hrvaškem in v Srbiji preiskovalce zanimajo zaradi različnih razlogov. Na Balkanu so banke s različnimi posli zašle v velike težave, Nemčija pa preiskovalce verjetno zanima, ker je tamkajšnja hčerinska družba NLB posojala denar za številne lastninske konsolidacije v Sloveniji. Nekdanji direktor NLB Kramar je o LHB v Frankfurtu povedal, da je bil njegov cilj zmanjšati njen pomen in vlogo. Na vprašanje, ali mu je to tudi uspelo, pa ni odgovoril. Njegov naslednik Draško Veselinovič, ki je bil sicer direktor kratek čas, pa je povedal, da je imel enak cilj in da je najprej zahteval ukinitev izpostave te banke v Ljubljani, ker je nelogično, da ima banka svoje hčerinsko podjetje v Nemčiji, hčerka pa svojo izpostavo odpre nasproti matične banke, in kot tvegano ocenil, ker je imela banka tretjino naložb na Balkanu.
Kovačiča še čakajo
Med najpomembnejšimi akterji bančnega sistema preiskovalci še niso zaslišali nekdanjega šefa uprave NLB Matjaža Kovačiča, ki ni prevzel vabila in ga bodo zato, kot je včeraj potrdil Pogačnik, ponovno povabili. Komisija se je včeraj dogovorila, da bodo za dodatno dokumentacijo o dogajanju v bankah prosili tudi državno tožilstvo, sodišča in urad za pranje denarja.
