Bo počilo v vladni SMC ali opozicijski SDS?

V tem mandatu je bilo že veliko prestopov, a tako dramatično kot v preteklosti na usodo države (še) niso vplivali.

Sat, 19.03.2016, 08:00

Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC:

Prestopi so običajni v demokratičnih političnih sistemih. Tudi pri nas se dogajajo že dolgo. Imajo pa prestopi poslancev, če so se zgodili pred 20 leti ali danes, dve skupni točki. Ena je, da so praviloma posledica prikri-tih vplivov politične konkurence, ki poskuša rušiti politično stabilnost stranke. Druga je, da so vsi poslanci, ki so prestopili, s tem podpisali, da bo njihove politične kariere hitro konec.

Bojan Dobovšek, prvi, ki je v tem mandatu izstopil:

Izstopil sem, ker je stranka odstopila od načel, ki so nas povezala, ko smo jo ustanavljali. Še vedno zastopam enaka načela. Nekaj drugega je, ko poslanci prestopajo, ker so jim dru-gje ponudili več ali kaj podobnega. Nezadovoljstvo je v strankah vedno, izstopiti ali prestopiti pa ni lahko. S tem stopiš na tvegano pot. V okviru velike stranke si v nekakšnem zavetju. Ni se treba izpostavljati ... Prestopi so težki.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD:

Največkrat se k političnim kalkula-cijam glede prestopov poslancev zatekajo stranke ali posamezniki, ki na ta način želijo navidezno krepiti svojo lastno vrednost. To ni prava pot, v teh zgodbah je premalo premisleka o vsebini, kar je na dolgi rok lahko pogubno za posameznika ali stranko.

Ljubljana – Zaradi nezadovoljstva je več poslancev SDS pred prestopom v NSi, je ta teden razkril spletni portal Telekoma. Čez nekaj dni je drug portal objavil, da je množica poslancev SMC pred prestopom v stranko ministra Gorana Klemenčiča.

Ocena, da so v SDS tudi nezadovoljni poslanci, je bila točna. To, da bi poslanci SDS prestopali v NSi, pa bi bila senzacija. Kaj takšnega se v zgodovini države še ni zgodilo. »To ni res,« je bilo takoj slišati celo med poslanci SMC. V NSi iz SDS ta teden ni prestopil nihče. Goran Klemenčič pa je zanikal, da ustanavlja svojo stranko.

Le izmišljotina ali propaganda

Mediji si marsikaj izmislijo, da bi pritegnili pozornost, je bila ena razlag teh pisanj v parlamentu. Dramatične napovedi so bile zapisane brez navedbe virov in imen prestopnikov, torej tako, da jih je težko preveriti. A tudi izmišljotine imajo v politiki učinke in so pogosto razširjene namerno. Da to ni brez učinkov, se je pokazalo, ko se je pred komisijo za nadzor obveščevalnih služb v ponedeljek zbrala množica novinarjev, ki o nadzoru vohunov ponavadi ne poročajo. A obetavno zgodbo o prestopih je najprej pokvaril predsednik SDS Janez Janša z izjavo, da »bolijo in skrbijo javnomnenjske ankete«. Te SDS, kot je stranka pozneje ponazorila, že nekaj časa kažejo najbolje med vsemi. Dodatno pa jo je uničil še Jernej Vrtovec (NSi), ki je prostodušno povedal: »Namigovanja so neresnična. Nobeni pogovori ne potekajo. Na vrata NSi ni potrkal poslanec druge stranke.«

Mediji so za preverjanje imeli nekaj razlogov: dramatični razkoli in skoraj neverjetni prestopi so v zadnjih desetletjih že usodno zaznamovali delovanje države. Informacije o notranjih težavah v SMC in SDS pa krožijo že od zadnjih volitev. Zdi se, da predvsem kot propaganda konkurenčnih strank (tudi z istega pola), ki poskuša napihovati notranja nesoglasja pri večjih konkurentih. Večja ko je poslanska skupina, težje je obvladovati notranje razlike. SMC je s 35 poslanci proti vsem drugim strankam, če ne upoštevamo relativno velike SDS, kolos, in ker je nova, so težave mogoče. Že v prvem letu po zadnjih volitvah je bilo izstopov in prestopov, prikazujemo jih tudi grafično, nenavadno veliko. Kar dva poslanca sta izstopila iz SMC, štirje poslanci najmanjše opozicijske poslanske skupine Zaab pa so se razšli na tri konce. Dve spremembi sta se zgodili celo v opozicijski poslanski skupini Združene levice. ZL kot stranka ne obstaja, je povezava več strank, ki so skupaj nastopile na volitvah. Violeta Tomič, ki je bila izvoljena kot članica DSD, je po volitvah prestopila in prevzela vodenje TRS. Franc Trček pa je izstopil iz IDS, a ostaja v koaliciji.

Prestop kar treh premierov

Za večino strank so, zgodovinsko gledano, prestopi poslancev običajni. Za SDS so redki. V zadnjem desetletju je le Franc Pukšič prestopil k SLS. V preteklosti smo bili sicer priča še veliko več kot le prestopom poslancev. Svoji stranki sta zapustila že dva šefa vlad, ko sta vladala državi. Prvi je to leta 2000 storil Andrej Bajuk, ki je z Lojzetom Peterletom izstopil iz SLS, ker je ta podprla spremembo ustave, da bi se izognila večinskemu sistemu volitev poslancev. Skupaj sta ustanovila NSi. Iz PS pa je pred dvema letoma, ko je izgubil spopad za vodenje stranke, izstopila Alenka Bratušek in podobno kot nekoč Bajuk ustanovila lastno stranko, znano kot Zaab. Bratuškova je s tem povzročila največje prestope poslancev v zgodovini sploh: kratek čas se je zdelo, da bo skupina nepovezanih poslancev najmočnejša v državnem zboru. V kategorijo velikih poslanskih prestopov spada nekdanji premier in predsednik LDS Anton Rop, ki je po porazu na volitvah 2004, zaradi katerega je izgubil obe funkciji, prestopil k SD.

Takrat je k novemu Zaresu ali v SD prestopila vrsta pomembnih poslancev LDS. Med temi je Milan M. Cvikl po volitvah leta 2008 postal celo generalni sekretar vlade Boruta Pahorja. Dogajanje ni brez povezav z današnjimi izračuni. Pred letom in pol, ko je bil Janša zaprt, je SDS na volitvah dosegla slab rezultat. LDS, ki ga je vodil Rop, je leta 2004 izgubila oblast, ko jo je volilo 22,8 odstotka volivcev. SDS predlani 20,7. Je pa tudi razlika – LDS je v opoziciji popolnoma razpadla, ko so izgubili voditelja Janeza Drnovška. V SDS šefa niso menjali. Podobno niso brez zgodovinskih vzporednic pritiski na SMC. Alenka Bratušek je dokazala, da se lahko vladajoče stranke razletijo. O Miru Cerarju je med kritiki, denimo pri Dobovšku, ki je iz stranke odšel prvi, slišati, da ima resne težave na vseh koncih in da je vse bolj osamljen.

A hkrati vsi dosedanji prestopi moči Cerarja in koalicije niso zmanjšali. So pa že drugič zmanjšali pomen in moč Alenke Bratušek.

Prijavi sovražni govor