Stranke zatrjujejo, da se bodo vzdržale vseh oblik nadzora nad poslanskimi glasovi.

Ljubljana – Tako koalicijski partnerji kot opozicija zatrjujejo, da se bodo na tajnem glasovanju o mandatarju vzdržali vseh oblik nadzora nad poslanskimi glasovi. Tokrat torej ne bi smelo biti ne označenih ne neprevzetih glasovnic.

Edini mandatarski kandidat Janez Janša po torkovi seji sveta SDS ni hotel komentirati govoric, da naj bi poslanci desne sredine na jutrišnji seji večino za vsak primer poskušali preveriti z označevanjem glasovnic. »Mislim, da bo glasovanje popolnoma v skladu z ustavo,« je dejal Janša. Zanj, kot je povedal, zadostuje že podpis koalicijske pogodbe, s katerim so se partnerji zavezali k izvajanju skupnega programa. Ali bo 52 poslancev, kolikor jih je javno podprlo njegovo kandidaturo, na tajnem glasovanju tudi potrdilo novega predsednika vlade, pa je po Janševih besedah »prostovoljna odločitev vseh«.

»V DLGV ne bomo označevali glasovnic, saj si v poslanski skupini med seboj popolnoma zaupamo,« je možnost nadzora izrecno zanikal Gregor Virant. Enako zagotavlja tudi poslanec Desusa Franc Jurša, ki je dodal, da od strankinih poslancev discipliniranja tudi nihče ni zahteval. Matej Tonin (NSi) je dejal, da bodo strankini štirje poslanci »glasovnice prevzeli, jih nikomur kazali, pač pa tajno glasovali za Janeza Janšo, kot so se zavezali s podpisom koalicijske pogodbe«. Še bolj nazoren je bil predsednik SLS Radovan Žerjav, ki je potegnil vzporednice z nedavnim glasovanjem o Zoranu Jankoviću: »V SLS nikoli, nikdar in tudi takrat ni bilo discipliniranja – zato ga tudi tokrat ne bo. Jaz pač nisem diktator in nekdo, ki bi s pištolo na mizi svoje poslance silil, da glasujejo tako ali drugače,« je zagotovil prvak SLS.

Na drugi strani »čisto glasovanje« napovedujejo tudi v Pozitivni Sloveniji. Zoran Janković je na nedavnem kongresu stranke dejal, da svojim poslancem ne bo nikoli prepovedal glasovanja. »Nikoli tudi ne bom želel, da bi kdo komu kazal listke. Če nismo vredni toliko zaupanja, je bolje, da zapustimo parlament,« je dejal Janković.

Preverjene metode

Nekdanji poslanec in predsednik ZLSD Ciril Ribičič v svoji knjigi Podoba parlamentarnega desetletja navaja vrsto načinov, kako so stranke v preteklosti že poskušale preverjati glasovanje svojih poslancev. Poleg klasičnega podpisa ali inicialk pod glasovnico omenja tudi označevanje s simboli (križci, smeški, rožice ...), kazanje izpolnjenih glasovnic kolegom, upogibanje robov in neprevzemanje glasovnic. Leta 2000 je bilo tako v tretjem krogu mandatarskega glasovanja o Andreju Bajuku podpisanih kar 42 od 46 glasov, ki so ga podprli.

»Na glasovnico se lahko napiše tudi kakšno sporočilo. To ni nič nelegalnega,« pojasnjuje nekdanji poslanec Zmago Jelinčič. Toda predsednik danes zunajparlamentarne SNS na tokratnem odločanju ne pričakuje disciplinskih prijemov. »Glede na relativno široko podporo niti niso potrebni. Smiselni so namreč le ob tesnih in nepredvidljivih glasovanjih,« je še pojasnil Jelinčič.