Tiskane izdaje
Ljubljana − Ali bi med kršitve javnega reda in miru, ki se kaznujejo, državni zbor takoj vključil sovražni govor na svetovnem spletu, v vseh medijih in v reklamnih brošurah, bo jutri razpravljal odbor za notranjo politiko državnega zbora.
Predlog spremembe zakona o javnem redu s takšno vsebino je januarja, tudi zaradi večkratnih priporočil varuhinje človekovih pravic, predlagal Jani Möderndorfer.
Del argumentacije za predlagano spremembo je tudi spletno odzivanje na migrantsko dogajanje predstavljeno pred meseci na portalu Zlovenija in skrajni twit Sebastjana Erlaha, zaradi katerega so ga pred časom v Tržiču izključili iz SDS:
Nekoliko presenetljivo predlogu poslanca Möderndorferja kar ostro nasprotuje vlada. Koalicije se bo po neuradnih informacijah še jutri pred sejo usklajevala, ali določbe popravljati ali novelo v celoti zavrniti.
Vlada: Ustavno sporno in najbrž neučinkovito
Ko je Möderndorfer predlagal novelo zakona, še ni bil član SMC. A že takrat so SD, Desus, SMC in Združena levica v kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza izglasovale skrajšan postopek odločanja, ki omogoča bliskovito uzkonitev novosti. S pomislekom, da bo to pomenilo dodatno delo za policiste, ki za to niso usposobljeni, rešitve pa so nedodelane in bodo povzročile veliko problemov, pred glasovanjem večine takrat, da bi dopustili običajen čas za razprave in premislek, ni prepričal Bojan Dobovšek (nepovezani).
Foto: Roman Šipić/Delo
Predlog od konca januarja poslanca SMC Möderndorferja, posnetek je s tiskovne konference ob vstopu v največjo stranko, je v začetku februarja zavrnila vlada, ki meni, da ni primeren, da bi o njem še govorili, in med drugim opozarja, da »bi morebitna nova pooblastila policije na tem področju posledično vzbudila dileme o sorazmernosti posegov države v ustavno varovane pravice − tako imenovani sistemski (totalni) nadzor področja svobodnega izražanja«.
Dilema je, opozarjajo iz vlade, ali bi strožja kaznovalna zakonodaja in pretirana ter ustavno sporna regulacija pravice do izražanja dejansko zmanjšali pojavnost sovražnega govora. Vlada povzema, da je širjenje najhujših oblik sovražnega govora po spletu in na druge načine že določeno kot kaznivo dejanje in se dosledno odkriva in preganja. Popravljanje zakona o javnem redu in miru, ki bi pojem javnega kraja razširil tudi na svetovni splet, medije ter propagandne letake in brošure, pa bi lahko povzročilo številne dileme in pomisleke glede dopustnosti posega države v ustavno varovano pravico do svobode izražanja.
Nussdorferjeva za sankcioniranje nedostojnosti na spletu
Iz vlade opozarjajo tudi, da sovražnega govora po pravni teoriji ni mogoče členiti na družbeno manj nevarnega, ki bi bil prekršek, in bolj nevarnega, ki bi bil kaznivo dejanje, kar se bo zgodilo, če bo Möderndorferjev predlog uzakonjen.
Je pa Möderndorferjev predlog v opravičilu, ker jutri zaradi drugih obveznosti pred odbor za notranjo politiko ne bo predstavnika varuhinje, že izrecno podprla varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Foto: Blaže Samec/Delo
Varuhinja je opozorila, da predlog poslanca Möderndorferja upošteva njena priporočila, »da se tudi spletne oblike komuniciranja štejejo kot »javni kraj«, ki je pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, in omogoča sankcioniranje za nedostojno vedenje na takšnem javnem kraju.
