Tiskane izdaje
Ljubljana – Ostro pismo je komisiji za peticije včeraj poslal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Roman Leljak je dokumente, ki kažejo vpletenost Janeza Zemljariča in SDV v umor Nikice Martinovića, predstavljal celovškim policistom. Vabljen je še v Salzburg.
Prejšnji teden je Roman Leljak poslancem razkril, da so v državnem arhivu dokumenti, kako je SDV leta 1975 v Avstriji izvedla umor hrvaškega emigranta Martinovića. Agent »Fonzi«, ki mu je SDV priskrbela dokumente, orožje in prevoz, da bi ga »nevtraliziral«, je za nagrado menda dobil denar za nakup gostilne.
Seja komisije je bila sicer sklicana predvsem zaradi podatkov o Stjepanu Crnogorcu, ki ga je slovenska SDV leta 1972 po nalogu jugoslovanske, starega 26 let, v Salzburgu ugrabila in prepeljala v Ljubljano. Od takrat o njem že štiri desetletja ni sledu. Zaradi primera Crnogorac je Leljak vabljen še v Salzburg.
S primeroma se bo pri nas, če se bo, ukvarjalo ljubljansko okrožno tožilstvo. Na vrhovnem državnem tožilstvu so nam pojasnili, da so iz generalne policijske uprave dobili zaprosilo, naj odgovorijo na nekaj strokovnih vprašanj. Dilema je predvsem, ali je morebitno dejanje umora pri nas že zastaralo. Po naših informacijah je že, saj gre za dogodka iz leta 1972 in 1975, takrat veljavni kazenski zakonik pa je za umor predvideval 25-letni zastaralni rok.
Omerza: Seveda zapirajo
O spremenjenem dostopu do arhivskih dokumentov, ki jih je prebiral Leljak, pa bo danes odločal odbor za kulturo, ki ga vodi Majda Potrata (SD). Vlada je že lani parlamentu predlagala, da bi za vsa arhivska gradiva določili pet let daljšo (80 namesto 75) nedostopnost, če vsebujejo občutljive osebne podatke. Še posebej bi to, predlaga vlada, določili za arhive prejšnjega sistema.
»Seveda s tem zapirajo arhive SDV. Le bolje to skrivajo kot pred leti. Že da bodo arhivisti tehnično drugače uredili dostop, bo minilo nekaj let. Ta čas bodo dokumenti nedostopni,« je dopolnjevanje arhivske zakonodaje včeraj ocenil raziskovalec Igor Omerza, ki mu je v času vlade Boruta Pahorja Sova onemogočila dostop do dokumentov o dogajanju na avstrijskem Koroškem. Ker je parlament poskušal dostop tudi z zakonom onemogočiti, je bil razpisan referendum, na katerem je večina tistih, ki so glasovali, zapiranje zavrnila.
Na vprašanje, kako bo seja komisije za peticije o vračanju posmrtnih ostankov Stjepana Crnogorca družini, da bi ga ta pokopala, vplivala na današnje odločanje, je Omerza odgovoril: »Zdaj, ko je Janša potegnil ven te umore, bo vojna. Vsaka stran se bo še bolj vkopala.« Po njegovi oceni vlada s spreminjanjem zakonodaje po nepotrebnem sproža škandal, konča se spet lahko z referendumom, ki so ga iz SDS prejšnji teden že napovedali, če koalicija ne umakne zapiranja arhivov SDV. Kako močna je polarizacija, kaže to, da so koalicijski poslanci prejšnji teden gladko zavrnili sklepe, da bi družini Crnogorac država pomagala iskati posmrtne ostanke ali da bi obsodili zločinsko dejavnost SDV, kot je predlagala SDS.
Blažitev omejitve dostopa
Vlada je že lani septembra razpravljala, da bi tudi za dosjeje SDV določili daljšo nedostopnost, če vsebujejo občutljive osebne podatke. Koalicija je za današnjo sejo odbora predlagala dopolnilo, da zaradi varstva zasebnosti raziskovalcem ne bi povsem onemogočili dostopa do dosjejev, v njih bi prikrili osebne podatke (anonimizacija). SDS predlaga črtanje novosti, češ da je varovanje zasebnosti že zdaj ustrezno urejeno, v NSi pa so za svoj predlog črtanja novosti, ki se nanašajo na dosjeje SDV, zapisali, da je namen splošnega podaljšanja nedostopnosti arhivskih gradiv s 75 na 80 let to, da bi bilo še nekaj časa nedostopno gradivo iz povojnega obdobja, pri SDV pa le zaščita prejšnjega režima.
Kučan: Vabila ni bilo, laži pa
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je komisijo za peticije včeraj obvestil, da vabila za sejo prejšnji teden ni dobil, ker mu ga kurir iz parlamenta ni poskušal predati doma, ampak v palači predsednika republike Boruta Pahorja, kjer nima pisarne. Vabilo po elektronski pošti je vrgel v smeti, ker je bilo napisano kot sklic seje za poslance in je ocenil, da gre za pomoto.
Komisiji, ki jo vodi Eva Irgl (SDS), je Kučan posredoval stenogram seje CK ZKS v času izginotja Stjepana Crnogorca, ki ga je pridobil iz državnega arhiva, ki dokazuje, da takrat o Crnogorcu ni bila izrečena niti beseda.
»Ne na tej seji ne na kateri koli drugi, na kateri sem sodeloval, ni bilo nikoli govora o načrtovanih likvidacijah političnih nasprotnikov režima,« je zapisal Kučan, ki ocenjuje, da to postavlja na laž trditve Irglove in Leljaka, da je moral biti obveščen. Gradiv ne bi smeli pripravljati »ljubiteljski raziskovalci«, je prepričan Kučan, ki je zapisal še: »Verjamem, da boste preverili, kako je mogoče, da je bila vaša Komisija tako grobo zavedena in je namesto zaščitnika človekovih pravic postala orodje za manipulacije in neutemeljeno obtoževanje posameznika ter za kršitev njegovih pravic do dostojanstva, v tem primeru mene. Odgovornost za zavajanje najvišjega predstavniškega doma prek njegovega delovnega telesa in posredno za zavajanje vseh državljanov po mojem prepričanju ne more ostati brez ustreznega odziva ustanove, ki jo predstavljate.«
