Tiskane izdaje
Ljubljana - Prvi obrisi zdravstvene reforme so znani. Ključni zakon predvideva, da bo v javni zdravstveni blagajni denarja več. Nova obvezna dajatev, ki bo nadomestila sedanje prostovoljno dopolnilno zavarovanje, bo zajela vse razpoložljive prihodke, tudi najemnine, dividende, honorarje.
Po besedah Petra Požuna, vodje odbora za zdravstvo pri SMC, prinaša reforma več solidarnosti in pravičnosti, ohranja javno zdravstvo in ne krči košarice zdravstvenih pravic. Več solidarnosti bo prinesla prav nova dajatev, ki bo nadomestila doplačila k zdravstvenim storitvam in z njimi pogojeno dopolnilno zavarovanje. »Tisti, ki zaslužijo malo več, bodo plačevali malo več, tisti, ki zaslužijo manj in prihajajo iz socialno šibkejših okolij, bodo plačevali manj,« je pojasnil Rok Novak iz SMC. Kolikšna bo nova dajatev, bo znano danes, ko bo ministrica Milojka Kolar Celarc ključni zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju predstavila najprej koalicijskemu vrhu, nato pa še javnosti. Nova dajatev bo po besedah Požuna stabilizirala javno zdravstveno blagajno. Ta zbere zdaj 2,4 milijarde, tri zasebne zavarovalnice pa 465 milijonov evrov na leto.
Denar za skrajšanje čakalnih dob bo zagotavljal tudi državni proračun. V desetih letih bomo tako dosegli evropsko povprečje glede sredstev, je povedal Požun.
Ali bodo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tri zasebne zavarovalnice – Vzajemna; Triglav, Zdravstvena zavarovalnica; Adriatic Slovenica – še delovale ali bodo propadle, še ni znano. Po Požunovih besedah bodo zdravstvene pravice ostale nespremenjene, torej iz tega naslova ne bodo imele novih poslov, kot so predvidevale.
Ključni upokojenci
Drugi cilj – več pravičnosti – bo prinesla sprememba prispevnih stopenj. Zdaj plačujejo posamezne skupine prebivalcev za zdravstvo zelo različno (glej tabelo), pravice pa imajo enake, je dejal Požun. Po novem bosta namesto 11 različnih prispevnih stopenj samo dve. Kaj konkretno bo to prineslo posameznim skupinam prebivalcev in kolikšen bo skupni izkupiček za zdravstveno blagajno (ZZZS), bomo izvedeli predvidoma danes.
Izenačevanja prispevnih stopenj so se lotili tudi že drugi ministri za zdravje, nazadnje Tomaž Gantar v času vlade Alenke Bratušek, ki mu je uspelo nekoliko zmanjšati razlike med posameznimi skupinami prebivalcev, a še zdaleč ne vseh. Medtem ko zaposleni ljudje za zdravstvo plačujejo 13,45 odstotka od bruto plače, v povprečju 203 evre na mesec, plačujejo mnogi drugi precej manj. Za upokojence, denimo, plačuje Zpiz (kot delodajalec) po prispevni stopnji 5,96 odstotka, v povprečju le 56 evrov na mesec, drugega dela prispevka (delojemalčevega) pa ne plačuje zanje nihče. Gre za zelo številčno skupino (pol milijona zavarovancev), ki ima zelo velike potrebe po zdravstvenih storitvah. Vendar se tega ni upal lotiti nihče. Ali se bo tokratna reforma, bomo izvedeli danes.
Več iz državnega proračuna
Bistveni del reforme je tudi zagotovitev več sredstev za zdravstvo iz državnega proračuna, na kar je Slovenijo opozorila tudi mednarodna analiza. Slovenski državni proračun zagotavlja za zdravstvo le tri odstotke – najmanj v EU. Požun je dejal, da bodo postopoma prenesli stroške, ki niso za zdravstvene storitve, z ZZZS na proračun. Gre za približno 100 milijonov evrov na leto. Napovedal je, da bodo prve milijone zagotovili že letos, čeprav finančni načrt proračuna zdaj tega še ne vsebuje. Denar bo namenjen za skrajševanje nerazumno dolgih čakalnih dob. Vsi navedeni finančni ukrepi bodo slovenska sredstva za zdravstvo v desetih letih pripeljali na evropsko raven. Države EU v povprečju namenjajo za zdravstvo 1963 evrov, Slovenija pa le malo več kot 1200 evrov na prebivalca, je navedel.
Reforma bo spremenila tudi upravljanje ZZZS, zato je predsednica upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm pred nekaj dnevi pisala ministrici nujno pismo, v katerem jo je spomnila, da je poglavitno pričakovanje ZZZS njegova avtonomija. Kaže, da se bo spremenil tudi postopek vsakoletnega dogovarjanja o razdelitvi sredstev v zdravstvu, od ZZZS se pričakuje tudi postavitev standardov storitev in vgradnih materialov.
Pet zakonov
Skupaj bo v reformnem paketu pet zakonov. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je v javnosti že leto dni. Koalicija jo je ta torek ponovno obravnavala, a je menda večina besedila spremenjenega, zato nekateri zahtevajo novo javno razpravo. Po Požunovih besedah to ne pride v poštev, novela bo šla čim prej v vlado in parlament. V javni razpravi sta še novela zakona o pacientovih pravicah ter izhodišča za zakon o kakovosti in varnosti. Če se bo danes koalicija strinjala z osnutkom zakona o zdravstvenem zavarovanju, bo reforma dobila že precej oprijemljive poteze. Povsem neznan pa je še zakon o upravljanju in vodenju zdravstvenih zavodov.
