Tiskane izdaje
Poslance - zlasti opozicijske - je pri kandidaturi epidemiologinje iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje najbolj zanimala njena domnevno sporna preteklost. Trop Skaza je že v svoji predstavitvi poudarila, da prav v teh dneh zaključuje svoj mandat kot prokuristka v moževem podjetju Klima Ptuj. Ker se je kot vodilna v omenjeni družbi prijavila na razpis za direktorico bolnišnice Ptuj, s katero je podjetje tudi poslovalo, jo protikorupcijska komisija preiskuje zaradi konflikta interesov. Razpis je bil pozneje sicer razveljavljen. Kandidatka za zdravstveno ministrico je priznala, da je v času zdravniške kariere opravila več strokovnih predavanj, ki so jih delno omogočala farmacevtska podjetja, a jim uslug ni nikoli vračala, ker pri svojem delu ni predpisovala zdravil.
Napoveduje »ničelno toleranco« do korupcije v zdravstvu, kako konkretno se ji namerava zoperstaviti, pa ni povedala. Na vprašanje, kaj bi storila, če bi jo poklical kateri od razvpitih zdravstvenih lobistov, je odgovorila, da »takšnih številk ne pozna,« zato telefona ali ne bi dvignila ali pa bi se zahvalila za klic. »Jasno in glasno tudi povem, da gospoda Šumaka (Romana op. a.) osebno ne poznam,« je zavrnila namige, da naj bi za njeno ministrsko kandidaturo stal direktor celjskega podjetja Mollier, ki je v zadnjih enajstih letih v poslih z državnimi bolnišnicami zaslužil 35 milijonov evrov. »Nimam nobenih tet ali stricev iz ozadja,« je izjavila Alenka Trop Skaza.
O reformi pa nič
Namesto zdravstvene reforme, ki jo je pred podpisom koalicijske pogodbe napovedovala vlada Alenke Bratušek (PS), ministrska kandidatka v prvi plan raje postavlja »manjše korake v smeri finančne vzdržnosti sistema«. Kot možen dodaten vir financiranja je navedla vpeljavo trošarin na sladke pijače in mastno hrano ter prihranke pri nabavi zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Omenila je tudi racionalizacijo delovanja bolnišnic. To bi Trop Skaza kot pilotski projekt najprej izvedla na poljubni manjši zadolženi bolnišnici, nato pa model - če bi bil uspešen - prenesla še na druge ustanove. Cene zdravil bi nižala z javno objavo najvišje možne cene, pri obračunavanju zdravstvenih storitev pa bi zahtevala dosledno preglednost in specifikacijo posameznih računov.
Kdo bo njen državni sekretar, ni razkrila, ji bo pa pri delu pomagal poseben šest- oziroma osemčlanski strateški svet. »Koalicijska pogodba je v segmentu zdravstva v primerjavi z drugimi deli napisana na široko. To pa pomeni, da imam pri implementaciji rešitev proste roke,« je dejala verjetna naslednica Tomaža Gantarja (Desus).
***
Preberite tudi: Pod žarometom: Epidemiologinja nad slovensko zdravstvo
