Boj za zmerno, liberalno srce slovenskega volivca se začenja

Nekje med 200 in 300 tisoč volivcev "na sredini" odloča o zmagovalcu volitev.

Objavljeno
12. junij 2016 22.16
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana – Ključ za zmago na volitvah so volivci sredine, ki so jih doslej večinoma pritegnile stranke z liberalnim predznakom, še bolj pa osebnosti. To pravilo se je v Sloveniji v zadnjih 25 letih večkrat potrdilo. SMC je leta 2014 zasedla sredinski prostor, vprašanje pa je, ali ga bo ohranila.

Po analizi razmerij na levici, kjer spremljamo hladno-mrzle odnose med Desusom in SD (ZL pa se poskuša poenotiti), in desnici, kjer se pojavlja več novih strankarskih projektov in ideja o ustanovitvi Demosa 2.0, se zdi, da je na sredini še najbolj mirno. SMC je nekaj mesecev po volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala, sporočila, da se pridružuje liberalni družini strank na evropski ravni. V tem taboru ji družbo dela tudi Zavezništvo nekdanje premierke Alenke Bratušek. Na kongresu pred mesecem dni so si nadeli še dodatek socialno-liberalni demokrati. Drugih strank, ki bi se opredeljevale za liberalne, po zadnjih volitvah praktično ni, čeprav so v zadnjih letih odigrale pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru. To je posledica uspeha SMC, ki je popolnoma posrkala kisik drugim – kot so bili LDS, Zares ali Državljanska lista. Zadnji dve sta se samoukinili.

Čeprav se zdi, da imamo na sredini političnega prostora mrtvilo, so težave SMC v javnomnenjskih raziskavah pri mnogih zbudile apetite. Najbolj načrtno in strateško se proti sredini z gospodarskim programom in opuščanjem ideoloških tem pomika NSi. O ponovitvi projekta liberalne stranke z desne strani, ki bi spominjal na DL, je razmišljal psiholog in finančni analitik Blaž Vodopivec, ki je na začetku leta tudi zapustil SDS. A je po nekaj mesecih poskusov sestaviti jedrno ekipo obupal in javnosti sporočil, da je projekt začasno zamrznjen. Svoj politični projekt je napovedal tudi poslanec Bojan Dobovšek, ki je zapustil izvorno stranko SMC, pri čemer mu pomaga Peter Jamnikar, ki je pomagal pri ustanavljanju SMC, pred tem pa je imel pomembnejšo vlogo v LDS.

Tipični SMC-jevec

Analitik Andraž Zorko (Valicon) ugotavlja, da SMC ni izgubila podpore, saj je le dober mesec pred volitvami ustanovljena stranka nikoli niti ni imela. »Doslej še nobenemu tovrstnemu projektu ni uspelo; SD se je po zmagi leta 2008 vrnila na prejšnjo raven, PS je razpadla, Zares in DLGV sta izginila s prizorišča, tudi Združeni levici ne kaže najbolje, čeprav te ne uvrščam med projekte prej omenjene vrste. Da bi SMC preživela, bo treba veliko truda na eni strani ali konkretnih spodbud na drugi. Sestavljanje desnosredinske koalicije po vzoru Demosa je že ena takšna spodbuda,« pravi Zorko.

Tipični volivci SMC so bili upokojenci in zaposleni v javnem sektorju, podoben profil je imel tudi Zaab. Upokojenci se kot nadpovprečna volilna skupina kažejo tudi pri, seveda, Desusu, SDS in SD. »Tipičen volivec SMC je star blizu 60 let, ima končano srednjo šolo ali več, povprečne ali višje dohodke in je v glavnem poročen,« še dodaja Zorko.

Liberalno, a nezadostno

SMC je po drugi strani zanimiva tudi zato, ker v marsičem spominja na LDS. Kot pravi Zorko, ima podobno nekarizmatičnega voditelja, ključna razlika med Janezom Drnovškom in Mirom Cerarjem pa je, da je bil prvi ekonomist, drugi je pravnik, zato je v nekoliko slabšem položaju. Volivci, ki so SMC prinesli zmago leta 2014, so podobni tistim, ki so leta 2011 prinesli zmago Zoranu Jankoviću (PS) in prej Borutu Pahorju (SD). To so bili voditelji, ki jim je uspelo pritegniti 300.000 volivcev. To je sicer uspelo tudi Janezu Janši, a je bila to posledica dejstva, da okoli 200.000 volivcev, ki so odločilni, leta 2004 ni prišlo na volišča. Uspeh na volitvah ni odvisen od liberalnosti, dodaja Zorko, ampak od karizmatičnosti voditelja. »Liberalna struja v političnem smislu je imela rahlo prevlado v zadnjih 25 letih, upal bi si trditi, da je volilno telo v tem pogledu bolj liberalno kot ne, a to ne zagotavlja tudi zmage na volitvah – politično liberalni volivci so tudi bolj nagnjeni k temu, da na volitve ne pridejo,« namiguje Zorko na možen obrazec obnašanja volivcev sredine na prihodnjih volitvah.