Tiskane izdaje
Ljubljana - Dan po odstopu svojih namestnikov KPK je Boris Štefanec ponovil, da ne bo odstopil s položaja predsednika KPK, saj se mu njegovo nedavno članstvo v PS ne zdi sporno.
Štefanec je uvodoma povedal, da bo ukaz predsednika države Boruta Pahorja, ki ga je za predsednika KPK imenoval, izpolnil v celoti. »Moja popotnica za naprej je ukaz predsednika RS, ne pa podtoni, ki so bili zaznani v njegovem nastopu ... Od takrat do danes se ni zgodilo nič, kar bi v meni sprožilo razmislek, da naj odstopim. Odstopil ne bom,« je bil odločen Štefanec.
Glede članstva in izstopa iz stranke PS je povedal, da predsedniku nikoli ni zamolčal svojega članstva niti dejstva, da je izstopil iz stranke. »Predsednik je za oboje vedel, preden je podpisal ukaz o mojem imenovanju«.
O svoji politični opredelitvi je dejal le, da je to njegova ustavna pravica in temeljna svoboščina in da bi izbirna komisija kršila ustavo RS, če bi ga spraševala o politični opredelitvi, veroizpovedi in spolni nagnjenosti.
Po njegovem mnenju ima javnost pravico biti kritična do celotnega postopka izbire KPK, a bi morala kljub vsemu spoštovati odločitev predsednika države.
»Pravica, ki si jo je v svojih izjavah dal Karl Erjavec, da bo KPK mrtva, če novi predsednik KPK ne odstopi, je pravica, ki je nima, ker pomeni direkten napad na ustavo RS in na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,« je dejal.
Pahor: Probleme bom skušal rešiti
Danes se je prvič odzval tudi predsednik države Borut Pahor, ki je v izjavi za javnost zapisal, da bi bila njegova odločitev, da Štefaneca zavrne zaradi preteklega članstva v stranki »absolutno nesprejemljiva«.
»Sprejemam odgovornost za imenovanje Štefaneca na položaj predsednika KPK, a nikakor nisem pripravljen sprejeti odgovornosti, da njega ali kogarkoli drugega na ta položaj ne bi imenoval zaradi (bivšega) članstva v stranki, če tega pogoja ne zahteva zakon,« je zapisal.
Probleme, ki so nastali pri imenovanju, bo skušal rešiti po svojih najboljši močeh. Kako, ni povedal.
V izjavi je znova poudaril, da mimo predlogov izbirne komisije ni smel predlagati članov senata, člani izbirne komisije pa so mu predlagali le njega.
Urad predsednika države seznanjen
Da so bili z Štefanecovim članstvom v PS seznanjeni tudi člani izbirne komisije, je na današnji tiskovni konferenci komisije potrdila tudi Melita Župevc, članica komisije in poslanka PS. Kot je dejala, je člane komisije ob koncu izbirnega postopka seznanila z govoricami, da je Boris Štefanec član PS.
Simona Habič, predsednica druge izbirne komisije, ki je predlagala Štefaneca za predsednika KPK, je dejala, da predsednika Pahorja o Štefančevem možnem članstvu v PS komisija ni izrecno opozorila, a je bila na sestanku prisotna uslužbenka iz kabineta predsednika države.
Habičeva je dodala, da Štefanec sam svojega članstva v politični stranki ni omenil, sami pa kandidate niso mogli spraševati po spolni usmerjenosti, veroizpovedi in politični usmerjenosti.
Enaki vatli
Habičeva in Polonca Kovač (članica izbirne komisije) sta zatrdili, da sta delali korektno in zato komisija še vedno stoji za svojim delom, medtem ko je »sama izbira politična diskrecija predsednika republike«.
»Uporabili smo iste vatle kot leta 2010, ko je bilo imenovano trenutno vodstvo komisije. Razlika je le ta, da tokrat na podlagi pravne prakse odločitve nismo argumentirali,« je Kovačeva zavrnila očitke o netransparentnosti postopka. Člani komisije so pričakovali, da jih bo predsednik Pahor povabil na neformalni pogovor, kjer bi mu lahko pojasnili razloge za svojo odločitev. V prvem postopku, preden so bili predlagani kandidati za predsednika KPK, je to storil, drugič, ko je šlo za vodenje KPK, pa ne.
SDS ovadila člane izbirne komisije
Poslanci SDS so na policijo in ljubljansko okrožno državno tožilstvo naznanili sum storitve kaznivega dejanja uničenja listin in sum preprečitve dokazovanja.
Po njihovem mnenju so za uničenje tonskih posnetkov in magnetogramov pogovorov s kandidati za predsednika KPk odgovorni člani izbirne komisije za izvedbo postopka izbire primernih kandidatov za predsednika KPK.
»Zbirna komisija je zavezana k spoštovanju določb zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da morajo biti razen občutljivih osebnih podatkov kandidatov, vsi postopki in dokumenti javno dostopni. Sklep o tem, da se avtentična dokumentacija uniči, so sprejeli člani izbirne komisije,« so zapisali v obrazložitvi.
Kronologija dogodkov
V torek, 4. marca, so glasovali o devetih kandidatih od desetih.
V sredo, 5. marca, so se še enkrat dobili, da bi glasovali o desetem kandidatu. Takrat jih je članica komisije Meilta Župevc opozorila, da bi Štefanec lahko bil član PS. Posvetovali so se, ali je njegova primernost ogrožena in ugotovili, da ne, ker zakon o integriteti in preprečevanju korupcijer za šefa KPK izrecno določa, da je lahko član politične stranke. Če bi ga za to izločili, bi delovali protiustavno.
Na novinarsko vprašanje, kako to, da so v dveh krogih od 68 prijavljenih kandidatov v prvem za primernega ocenili šest, v drugem pa le enega, je Kovačeva odgovorilia: »Kvantiteta ni nujno kvaliteta.«
Kovačeva je zavrnila trditve novinarja Večera Vasje Jagerja, da je njegovo novinarsko delo označila z besedami blablabla.
Uničeni magnetogrami
Dvomljiv je tudi način, kako je izbirna komisija potrjevala kandidate, pišemo v današnjem Delu. Iz arhivskih zapisnikov je razvidno, da so »selektorji« v mandatu Danila Türka za vsakega kandidata argumentirali, zakaj je primeren ali ni primeren, česar pa komisija tokrat ni storila. Pahorju so ponudili le informacije, s kolikšno večino in kakšno oceno so ocenili vsakega od kandidatov.
Na Arhivu RS kot v uradu informacijskega pooblaščenca opozarjajo, da takšna praksa uničevanja magnetogramov ni sporna, a da se morajo ohraniti zapisniki, ki so se.
Sklep o uničevanju magnetogramov je podpisala že izbirna komisija v času mandata predsednika države Danila Türka.
Ureditev, ko šefa KPK in dva namestnika imenuje predsednik republike in je pri tem odvisen od predlogov posebne komisije, je parlament uzakonil 25. maja 2010 z argumentom, da bodo izbire bolj strokovne in manj politične kot prej, ko je na predlog predsednika republike vrh KPK imenoval državni zbor.
Spremembo je predlagala vlada, ki jo je vodil Borut Pahor.
