Ljubljana – Bolj ko mandatno-volilna komisija okleva z odločitvijo, ali naj državnemu zboru predlaga razrešitev predsednika protikorupcijske komisije (KPK) Borisa Štefaneca, bolj je jasno, da takšen predlog nima zadostne politične podpore.
Tudi če bi predlog dobil zadostno podporo poslancev, je končna odločitev v rokah predsednika države Boruta Pahorja. Toda morebitna podpora za predčasno razrešitev predsednika KPK se po treh prekinjenih sejah mandatno-volilne komisije, na katerih naj bi odločali o predlogu nepovezane poslanke Alenke Bratušek (prvič je takšen predlog podala že aprila lani) za Štefanečevo razrešitev, vse bolj odmika.
Vzroki so vsaj trije. Prvi je ta, da je predlog dala Bratuškova, ki je bila zaradi svoje kandidature za evropsko komisarko v sporu s KPK. Drugi je, da se koalicija (v nasprotju s SDS, ki delo KPK podpira) nikakor ne more zediniti, kako naj ravna. V SMC enotnega stališča do predloga Bratuškove nimajo, v SD in Desusu dajo vedeti, da se z njim ne strinjajo, ne glede na to, kaj si o delu KPK mislijo.
Tretji vzrok je, da bi predčasno razrešitev predsednika KPK v predvolilnem času lahko razumeli kot izrazito politično potezo, tudi zaradi opozoril državnozborske zakonodajno-pravne službe. Ta je poudarila, da KPK opravlja nadzor nad funkcionarji vseh treh vej oblasti, če je v kakšnem postopku nepravilno ravnala, to še ne kaže na takšno ravnanje, ki bi terjalo razrešitev posameznega člana protikorupcijske komisije ali celotnega senata.