Tiskane izdaje
Ljubljana - Po objavi rezultatov stresnih testov, ki jih je že komentiral evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Olli Rehn, objavljamo odzive slovenske politike, sindikatov ter gospodarske in obrtne zbornice.
Bratuškova: Slovenijo bomo postavili ob bok najboljšim
Vlada je po besedah premierke Alenke Bratušek ob današnjem razkritju stanja v slovenskem bančnem sistemu dokazala, da se Slovenija lahko sama izvije iz težav. »Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka,« je poudarila.
Poslance je ob začetku razprave o interpelacije proti Gregorju Virantu pozvala, naj vladi pustijo delati, saj bo le tako lahko izpolnila svojo zavezo: da državo postavi tja, kjer ji je mesto - med najboljše v Evropi. »In verjemite, da jo bomo. Slovenijo bomo postavili ob bok najboljšim,« je napovedala, poroča STA.
Janša: Imamo eno in pol pozitivno novico
Predsednik stranke SDS Janez Janša je po objavi rezultatov stresnih testov dejal, da sta pozitivni novici dve oziroma ena in pol. Prva je ta, da je zdaj na vsaj približno transparenten način ugotovljeno računovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu. Polovica dobre novice pa je napoved vlade, da bo šla do konca s privatizacijo bank. Upam, da se bo to izpolnilo, ker je za zdaj premaknjeno v prihodnost.
»Je pa seveda tudi veliko slabih novic. Ena je, da se je vlada odločila zgolj za krpanje bančnega sistema, ne pa za prenovo. Ne bo nobenih ukrepov v smislu menjav uprav in nadzornih svetov najbolj problematičnih bank. Očitno je bila sprejeta odločitev, da se ohrani kontinuiteta in to tista, ki je pripeljala do stanja, kakršno je.
Ljudje, ki so imeli ključno vlogo pri kreiranju te bančne luknje iz ozadja očitno še vedno vodijo določene postopke. Recimo tisti, za katere že dolgo niste slišali, pa so na pomembnih mestih, kot je strateški analitik v Banki Slovenije Neven Borak in drugi, ki so sodelovali kot druga in tretja liga pri potapljanju slovenskih bank v devetdesetih letih. Niso toliko problem trenutne uprave in nadzorni sveti, bistveno bolj problematične so garniture na drugi, tretji in četrti stopnji,« je izjavil.
Glede odgovornosti politikov pa je dodal: »Priljubljena fraza je, da smo kar vsi enako krivi. To je tudi motiv in način - če smo vsi enako krivi, zakaj bi se kogarkoli preganjalo. Danes smo slišali, da se šele usposabljajo organi pregona, da se bodo znali spopasti z bančnim kriminalom. To, da je kriminala veliko, že vemo, ko sem jaz na to opozarjali novembra leta 2007, so se na sodišču in tožilstvu temu nasmihali.«
Novakova: Razlogov za veselje ni
Predsednica NSi Ljudmila Novak je dejala, da je bilo vse skupaj pričakovano, in izrazila upanje, da se ne bo zapletlo pri izvedbi. »Bančna luknja v višini 4,7 milijarde evrov bo obremenila tudi naslednje rodove, zato razloga za veselje nad temi številkami vsekakor ni. Gre namreč za približno polovica državnega proračuna in to bomo morali kar nekaj časa odplačevati,« je poudarila predsednica krščanskih demokratov.
Bogovič: Nezadovoljen sem z odgovorom vlade
Franc Bogovič, SLS, je o rezultatih povedal: »Kar se tiče številk, so zelo pričakovane. Tudi načrtovani postopki dokapitalizacije bank so pričakovani. Sem pa malce razočaran nad odgovorom na vprašanje, kaj se bo zgodilo z vodstvi teh bank, ki bodo dokapitalizirane z javnim denarjem. Odgovor vlade je bil, da se ne predvideva posebnih ukrepov, prav tako pa je ostalo nejasno, kako bo z transparentnostjo in javnostjo slabih terjatev. Tu bo treba narediti korak naprej. Guverner Jazbec je povedal, da je to zato, ker imajo tri banke, NLB, NKBM in Abanka, ki bodo dokapitalizirane, polovico bančnega portfelja v Sloveniji. Zato so se tako dogovorili vsi partnerji, ki so sodelovali pri nastajanju slabe banke. Opozoril pa sem, da je zelo zgovoren primer Hypo banke. Prepričan sem, da bo, če ne bodo zamenjana vodstva bank, pa tudi drugi in tretji nivo, proces sanacije možno otežen.«
Lukšič: Zdaj je vprašanje, kakšne ekipe bodo vodile banke naprej
Predsednik stranke SD Igor Lukšič pa je dejal: Ključno vprašanje je, kakšne ekipe bodo vodile banke naprej. To je zdaj glavna naloga politike. Kar se tiče dovoljenja Evropske komisije za dokapitalizacijo bank in prenos slabih terjatev je treba je počakati na odločitev ustavnega sodišča o zakonu o bančništvu, potem se bo odločila Evropska komisija in bomo lahko izvedli prenos. »Prenos terjatev je po moje zastal, ker je zakon o bankah na ustavni presoji. Najpozneje v enem tednu bo to urejeno. Izvršna oblast in Banka Slovenije sta naredila svoj del dela, zapletlo se je v proceduri.«
»Odgovornost je treba razčistiti, postopki tečejo. Treba bo spremeniti zakonodajo, kot predlaga KPK, da bodo lahko do podatkov prišli tudi tiste institucije, ki do zdaj niso mogle. To pripravljenost sem zaznal tudi pri drugih predsednikih koalicije. Menjave uprav in nadzornikov bank, o katerih je govoril Janša, pa so občutljivo vprašanje. Če bi vlada zahtevala ukrepe, pa bi opozicija trdila, da išče žrtveno jagnje,« je izjavil.
Erjavec: Pomembno je, da se bomo sanirali sami
Prvak Desusa Karl Erjavec: »Evropska komisija bo dala soglasje k dokapitalizaciji bank, zato po mojem mnenju to ne bo problem. Težava pa je, da zdaj vemo, kolikšna je bančna luknja in jo bo treba sanirati. Pomembno je tudi, da bo to lahko storila Slovenija sama. To je izjemnega pomena, saj bi, če bi prišla trojka, to pomenilo nižje pokojnine, manj javnega sektorja, odpuščanja.«
Virant: Potrebni so ukrepi, da se takšne napake v bankah ne ponovijo
»Ključno je, da bosta vlada in Banka Slovenije s hitrim ukrepanjem sanirali banke, ker je to osnovni pogoj za zagon gospodarstva v Sloveniji,« po rezultatih stresnih testov pravi prvak DL »Gregor Virant«, poroča STA. Po njegovih besedah je treba sprejeti tudi prave ukrepe, da se nam napake iz preteklosti, ki jih bomo zdaj plačevali, v bankah ne ponovijo.
Treba je zagotoviti takšna pravila igre v bančnem sistemu, da bodo banke opravljale svojo kreditno dejavnost in podpirale gospodarstvo, a da se ne bodo sklepali kreditni posli brez kritja in z nesorazmerno visokimi tveganji, je v izjavi za STA poudaril Virant. Zaradi tovrstnih napak smo namreč po njegovih besedah »danes tam, kjer smo, kar se ne sme ponoviti«.
Notranji minister je kot zelo pomembno izpostavil tudi delo tožilstva in policije na področju preiskovanja bančne kriminalitete. Kazniva dejanja, ki jih sedaj preiskujejo, po njegovih besedah obsegajo več kot 340 milijonov evrov premoženjske škode. »Na koncu bodo vsi, ki so krivi kaznivih dejanj, pristali pred sodiščem in bili tudi obsojeni,« je prepričan.
OZS: Očiščenje bank ne bo rešilo gospodarstva, a ga bo pomagalo zagnati
V Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji (OZS) so zapisali, da niso presenečeni nad velikostjo bančne luknje, saj je rezultat v mejah njihovih pričakovanj: »Z dokapitalizacijo treh državnih bank bi se moral sprostiti tudi posojilni krč. Upamo, da bodo obrtniki in podjetniki odslej lažje dostopali do bančnih posojil in po nižjih obrestnih merah. Očiščenje bank po naši oceni še ne bo rešilo gospodarstva, vendar pa ga bo pomagalo ponovno zagnati. Poleg ugodnih bančnih posojil bo morala država obrtnikom in podjetnikom zagotoviti tudi ugodnejše davčno ter spodbudnejše poslovno okolje,« so dodali.
GZS: Trenutek streznitve - bilanca stanja in bilanca preteklosti
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so po objavljenih rezultati zapisali, da nas domača naloga šele čaka in da bo brez rasti gospodarstva čez čas spet potrebna sanacija bank. V GZS menijo, da so danes objavljeni rezultati stresnih testov bank trenutek streznitve za Slovenijo - bilanca stanja in bilanca preteklosti. Izpostavili so, da je to posledica številnih napačnih politik, pohlepa, korupcije, kriminala, napačnih poslovnih odločitev, blokade reform itd .Draga davkoplačevalska dokapitalizacija bank po mnenju GZS terja od vseh pristojnih transparentno privatizacijo državnih bank, resen pristop k strokovnemu, transparentnemu in kakovostnemu prestrukturiranju prezadolženih podjetij oziroma njihovih zdravih jeder, kar bo trajalo tudi nekaj let ter močne ekipe kriznih menedžerjev za kakovostno prestrukturiranje, ki jih ta hip v Sloveniji ni dovolj, zato potrebujemo hitro in kakovostno usposabljanje takšnih kadrov.
ZSSS: Bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih!
Po objavi stresnih testov so se odzvali tudi sindikati, ki so zapisali, da so vsa dogajanja okoli finančnega sistema pokazala jasne prioritete politike, ki so nič drugega kot preslikava prioritet finančnega sistema. Tako je država na eni strani pripravila 4,7 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank in sprejela novelo zakona o javnih financah, ki to omogoča. Na drugi strani pa se je državljanom že pred časom servirala zakoe, ki so med drugim znižali najvišjo višino denarnega nadomestila, skrčili dostop do varstvenega dodatka ter zamrznili pokojnine. »Prioritete države so jasne: ubogaj finančni sistem. Na eni strani imamo preplačane revizorje, ki ocenjujejo koliko milijard evrov mora iti v banke in na drugi strani vse daljše vrste prebivalcev Slovenije, ki čakajo pred Rdečim križem in Karitasom za pakete osnovnih življenjskih potrebščin,« so še odpisali v odzivu.
