Bratuškova: Nismo Ciper!

Ljubljana – Nova vlada si očitno (še) ni pridobila zaupanja finančnih trgov. Zahtevani pribitiki na slovenske desetletne obveznice so se po torkovem dvigu danes na elektronski borzi MTS zvišali še za rekordnih 108 bazičnih točk, s 5,85 na 6,93 odstotka.

S tem so se nevarno približali kritični meji sedmih odstotkov. Razmik do nemških dolgoročnih državnih obveznic se je zvišal na skoraj 565 bazičnih točk. Zahtevani 6,93-odstotni donos na naše obveznice je celo višji od Portugalske (6,52 odstotka) in Madžarske (6,3 odstotka) in bistveno višji kot v primeru Španije (5,08 odstotka), Italije (4,8 odstotka) ali Irske (4,29 odstotka), da niti ne omenjamo Češke (1,84 odstotka) ali Belgije (2,23 odstotka), s katerima smo se pred nekaj leti še lahko primerjali.

»Primerjava Slovenije s Ciprom ni potrebna in ni primerna. Vloge v naših bankah so absolutno varne. Nikakršna panika v tem trenutku ni potrebna,« je v parlamentu zagotovila predsednica vlade Alenka Bratušek. Sanacija bančnega sistema je »prva prioriteta in minister za finance noč in dan dela na tem«, je povedala poslancem opozicije, ki so zahtevali konkretne odgovore, kje bo vlada rezala v javno porabo in od kod namerava dobiti denar za infrastrukturne investicije.

Bratuškova je poslancem sporočila podatke o stanju javnih financ, ki se močno razlikujejo od tistih, ki jih je ob slovesu sporočil Janša. Namesto ene milijarde evrov letošnjega proračunskega primanjkljaja, ki ga je načrtovala Janševa vlada, Mednarodni denarni sklad napoveduje polovico višjega. Zamenjava CoCo obveznic v NLB in NKBM bo državno blagajno stalo 420 milijonov evrov, kar je 1,2 odstotka BDP. »Tega se zavedajte, ko boste kritizirali vlado,« je opoziciji sporočila Bratuškova. In še: v prvih dveh mesecih je prejšnja vlada pridelala za približno 500 milijonov evrov primanjkljaja, iz lanskega v letošnje leto pa je bilo prenesenih še za okrog 20 milijonov evrov obveznosti. Javni dolg se je konec leta 2012 dvignil na 54 odstotkov BDP, leto prej pa je znašal 46 odstotkov.

Bratuškova je zagotovila, da je konsolidacija javnih financ prioriteta tudi nove vlade, »samo realen časovni okvir bo treba postaviti«. Finančni minister Uroš Čufer je dodal še privatizacijo: »Zadali smo si cilj, da bomo toliko denarja, kot ga bomo potrebovali za zagon, v drugem koraku ali pa hkrati tudi privatizirali, tako da bi nevtralizirali vpliv na javni dolg. Želimo, da Slovenija na dolgi rok ostane podpovprečno zadolžena država.«