Bratuškova prepričuje doma, v Bruslju skeptični

Premierka s programom stabilnosti zaman prepričevala opozicijo. V evropskem parlamentu do programa vlade zadržani.

Objavljeno
14. maj 2013 22.35
Tanja Starič, Anže Božič, notranja politika
Tanja Starič, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana, Bruselj – S svojo predstavitvijo programa stabilnosti je predsednica vlade Alenka Bratušek včeraj dvignila temperaturo v vrstah opozicije. Premierka je namreč znova poudarila, da je prejšnja vlada pustila »katastrofalno« zapuščino.

»Jasno nam je, da dvig davkov nikakor ne more pozitivno vplivati na gospodarsko rast, ampak enako velja tudi za preradikalno zniževanje odhodkov. Negativna gospodarska rast v letošnjem letu pokaže točno to,« je Alenka Bratušek odgovorila na kritiko iz opozicijskih vrst, da je pot, ki jo je ubrala nova vlada, napačna.

Premierka je pojasnila, da je bil glavni vzrok za odločitev o dvigu DDV to, da ga izvozniki, »ki so gonilna sila našega gospodarstva«, zaradi sistema poračunavanja ne bodo čutili. »Poleg tega,« je Bratuškova še spomnila opozicijo, »je to ukrep, ki ste ga uzakonili že vi in bi začel veljati z naslednjim letom, in to je dejstvo.«

Opozicija je, pričakovano, premierkin nastop ocenila slabo, kar potrjuje, da niti tokrat v spopadu s krizo ne bo političnega soglasja.

Evropski poslanci o Sloveniji

Slovenija in njeni ukrepi so bili ena glavnih tem tudi v evropskem parlamentu. Nacionalni reformni program in program stabilnosti očitno nista najbolj prepričala, čeprav najslabšega scenarija nihče ne omenja na glas.

Evropska poslanka Tanja Fajon (SD) je ocenila, da Slovenija v očeh bruseljskih uradnikov še ni povsem zapravila svojega ugleda. »Kljub temu pa moj občutek ob obisku finančnega ministra Čuferja ni najboljši. Kakor da dosedanjih sporočil Bruslja ne bi jemali dovolj resno,« je dejala na srečanju z novinarji.

Zaskrbljena je bila tudi evropska poslanka SDS Romana Jordan Cizelj. V vladnih ukrepih pogreša predvsem konkretne zakonske predloge za pomoč gospodarstvu, kar bo – poleg ostrejših rezov v javno porabo – po njenem mnenju pogrešala tudi evropska komisija. Na naše vprašanje, ali verjame, da bo Slovenija po Cipru naslednja zaprosila za evropsko pomoč, pa je dejala: »Tega resnično nočem, a se bojim, da je takšna možnost vse bolj verjetna.«

Dobro obveščeni viri v Bruslju pogrešajo predvsem konkretne roke in izvedbene načrte pri implementaciji projekta slabe banke, državnega holdinga, privatizacije in omejevanja javne porabe. Po drugi strani pa evropski uradniki niso spregledali včerajšnjega vladnega dogovora s sindikati javnega sektorja, ki vendarle vliva nekaj optimizma.

Tuji zgledi

Zunanje parlamentarne opazovalce bolj kot rdeče številke v proračunu Slovenije skrbi kredibilnost naših politikov. »Slovenija je majhna država. Tudi če bo treba, ji ne bo težko pomagati. Ključno vprašanje je, ali vaše politične elite sploh zmorejo preseči lastne interese in korupcijske očitke in implementirati ukrepe, ki jih napovedujejo,« je bil kritičen belgijski poslanec Philippe Lamberts, sicer član evropske koalicije zelenih strank.

O morebitni intervenciji trojke smo se pogovarjali tudi s portugalskim poslancem Antoniom Fernandom Correio de Camposom (zavezništvo socialistov S&D), katerega domovina je na lastni koži občutila evropske reformne zahteve.

»V bistvu sporazum med Portugalsko in EU ni bil tako napačen, saj je predvideval nekatere nujne varčevalne ukrepe, ki jih prejšnja leva vlada ni sprejela. Težava je, da so bili njeni desni nasledniki bolj trojkasti od trojke. Sporazum so sedemkrat popravili in zarezali bistveno ostreje, kot je to prvotno zahtevala EU,« se je spominjal nekdanji portugalski minister za zdravje. Sloveniji je zato svetoval zmernejše ukrepe, kakor je bil portugalski dvig DDV v dveh korakih za kar deset odstotkov (s 13 na 17 in s 17 na 23). »Prav nič slabega pa ne vidim tudi v prodaji državnih bank. Sem velik zagovornik javnega dobrega, a se privatizaciji raje izognite na primer v zdravstvu ali pri cestah,« je še svetoval Correia de Campos.