Brez odločitve glede financiranja zasebnih osnovnih šol

Razpravo bodo člani odbora DZ za izobraževanje nadaljevali v četrtek popoldne.

Objavljeno
29. november 2017 16.29
Ma. F., STA
Ma. F., STA

Ljubljana - Odbor DZ za izobraževanje tudi danes ni sprejel odločitve o noveli zakona o financiranju izobraževanja, s katero bi uresničili ustavno odločbo o 100-odstotnem financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. V SMC podpirajo dopolnilo Desusa, po katerem bi obvezen del javnega programa financirali 100-odstotno, razširjenega pa nič odstotno.

Za glasovanje o posameznih dopolnilih, členih in predlogu novele kot celoti je danes zmanjkalo časa. Razpravo bodo člani odbora nadaljevali v četrtek popoldne.

Poslanec SMC Saša Tabaković je v uvodu današnjega nadaljevanja razprave o predlogu novele povedal, da SMC podpira dopolnilo Desusa, ker to uresničuje odločbo ustavnega sodišča. Slednja namreč v 25 točki pravi, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, razširjeni pa je v presoji zakonodajalca, je dejal.

Pravnik Miha Skubic, ki se je seje udeležil kot zainteresirana javnost, je menil, da slednje ne drži in da je prišlo do terminološke zmede. Po njegovem mnenju je treba ločiti med obveznim javnim in razširjenim javnim programom ter razširjenim nejavnim programom, ki ga po lastni izbiri izvaja vsaka zasebna osnovna šola. Obvezni in razširjeni javni program, ki sta trenutno financirana 85-odstotno, bi morala biti po njegovem prepričanju glede na ustavno odločbo financirana 100-odstotno, razširjenega nejavnega programa pa država že zdaj ne financira.

Jelka Godec (SDS) je v poslanski razpravi opozorila, da če bo sprejeta takšna rešitev, da bo zakon najverjetneje znova predmet ustavne presoje. Tudi ona je menila, da je ustavno sodišče zahtevalo 100-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega javnega programa. Zanikala je nekatere navedbe, da bi lahko zasebne osnovne šole z morebitnim dodatnim financiranjem ogrozile javne osnovne šole. V zasebnih osnovnih šolah se šola okoli 1500 otrok, v javnih pa nekaj manj kot 180.000, torej je delež otrok v javnih šolah 99,12-odstoten, je dejala.

Na drugi strani so proti previsokemu financiranju zasebnih osnovnih šol nastopili v SD, Levici in Alenka Bratušek (NP). Janko Veber (SD) je menil, da se z razpravo ustvarja napačen vtis, da imamo v Sloveniji negativen odnos do zasebnega šolstva. »Temu ni tako, je pa naša naloga, da javna sredstva razporejamo tako, da zagotavljamo javno dostopno šolo, ki je odprta za vse skupine,« je dejal.

Seje odbora se je udeležil tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj, ki je dejal, da so po eni izmed odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice države dolžne zagotoviti pogoje za delovanje zasebnega šolstva, niso pa ga dolžne financirati. Financiranje se po njegovih besedah od države do države sicer razlikuje, pri čemer 100-odstotno financiranje pozna »velika manjšina držav v Evropi«.