Brez upoštevanja fiktivnega dohodka za espeje

Ljubljana – Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) še proučujejo, kako ravnati po odločitvi ustavnega sodišča (US), da je sedanji način dodeljevanja pravic iz javnih sredstev za nekatere samostojne in druge podjetnike v neskladju z ustavo.


Med tistimi, ki jih je oporekana ureditev prizadela, je družina našega bralca. Sam je redno zaposlen, njegova žena pa je lani ob izteku starševskega dopusta po rojstvu tretjega otroka postala samostojna podjetnica. Čeprav je poslovno pot komaj začenjala in se na njen račun ni stekel še niti en evro, so ob vlogi za otroški dodatek in znižano plačilo vrtca na centru za socialno delo – kot veleva zakon – upoštevali fiktivni dohodek 75 odstotkov minimalne plače. Zato se je družina uvrstila v višji dohodkovni razred, kot bi se po realnih prihodkih, kar na letni ravni konkretno pomeni skoraj 650 evrov manj otroških dodatkov in več kot 440 evrov višje položnice za vrtec.

Na MDDSZ naj bi še ta teden pojasnili, kako ravnati v primerih, o katerih je US, na pobudo varuhinje človekovih pravic, ugotovilo, da niso v skladu z ustavo. Varuhinja človekovih pravic je med drugim opozorila, da nekdo, ki opravlja dejavnost, v celoti izgubi pravico do pomoči ne glede na obseg dejavnosti in dejanske prihodke, kar po njenem mnenju pomeni neutemeljeno neenako obravnavo v primerjavi z ljudmi, ki delo opravljajo na druge načine.

Ustavni sodniki so bili soglasni, da ni najti razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, za takšno razlikovanje, po katerem se samo samozaposlenim šteje neki fiktiven dohodek, vsem drugim pa dejanski. Zakonodajalcu so naložili odpravo neskladja v enem letu; do tedaj pa mora tudi samozaposlenim omogočiti, da pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev izpodbijajo domnevo o višini dohodka.

Drugi predpis, ki ga bodo morali na MDDSZ po odločbi US spremeniti v šestih mesecih, pa je pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Vrednost lastniških deležev gospodarskih družb se zdaj namreč ugotavlja z vpogledom v sodni register, v katerem pa je le vrednost osnovnega kapitala, ne vidi pa se, da je podjetje, denimo, tik pred stečajem ali da že več let nima prilivov. Torej podjetnik in njegova družina, tako kot samozaposleni, nista upravičena do socialne pomoči, čeprav sta povsem brez prihodkov.