Brezglava intervencija v javnih zavodih

Miro Haček: Ukrep je spet pripravljen prehitro, brez premisleka in brez predhodno opravljenih analiz.

Objavljeno
14. november 2014 21.47
Muzej NOB, 14.11.2014, Maribor
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

Ljubljana – Združevanje ali ukinjanje javnih zavodov z manj kot petnajstimi zaposlenimi bi lahko bilo smiselno, a le, če bi bilo to storjeno z resnim premislekom. Toda tudi tokrat očitno ne bo tako.

Eden izmed varčevalnih ukrepov, ki jih vlada pripravlja, je tudi zmanjšanje odhodkov občin. Ministrstvo za javno upravo je zato napisalo predlog intervencijskega zakona – trenutno gre sicer še za delovno gradivo in je tako še predmet usklajevanj na občinski in tudi vladni ravni.

Z njim bi posegli na področje vrtcev in osnovnih šol ter javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so občine. V gradivu je namreč zapisano, da vsem tem zavodom, ki imajo petnajst ali manj zaposlenih, preneha status pravne osebe. In to že s prvim januarjem. To je vse, kar je v delovnem gradivu pri tej točki zapisano.

»Predlagani intervencijski zakon pomeni, da bi javni zavod Muzej narodne osvoboditve Maribor čez dober mesec in pol prenehal obstajati kot pravna oseba javnega prava, vse naše premoženje pa bi prešlo v roke ustanovitelju. Torej, povedano enostavno, Muzej narodne osvoboditve Maribor, kot ga poznamo, bi končal na smetišču zgodovine,« pove Aleksandra Berberih Slana, direktorica muzeja, ki ima 12 zaposlenih.

Število zaposlenih se ji zdi neprimeren kriterij za združevanje ali ukinjanje zavodov. Po njenem mnenju namreč obstajajo veliko boljša merila, kot so na primer število obiskovalcev (na zaposlenega), prihodki in odhodki (na zaposlenega in na obiskovalca) ter število in kvaliteta projektov. »A takšna kvalitetna analiza, ki bi bila nato temelj smiselnih ukrepov, zahteva čas. Nam pa se kar naprej mudi. Danes bi združevali, da bi čez leto ali dve ugotovili, kako nesmiseln ukrep je bil to. A obiskovalce lahko zelo hitro izgubiš, njihovo zaupanje pa moraš graditi leta in leta,« opozarja direktorica muzeja, ki mu število obiskovalcev raste: »To dokazuje, da svoje delo opravljamo dobro.«

Ločite dobre od slabih

Da mariborski muzej dela dobro, potrjuje tudi Marjetka Berlič, učiteljica zgodovine na Osnovni šoli Draga Kobala Maribor, ki v muzej hodi že več kot trideset let. »Vidim njegovo rast, spremembe v njem, vidim, da sledijo strokovnim trendom, učnim načrtom, zato mislim, da bi predlog zakona pomenil veliko izgubo.« Tudi za otroke, ki jih v »njihov muzej«, kot mu pravijo sami, pogosto peljejo. Prav tako se ji zdi nesprejemljivo, da se varčuje pri kulturi in izobraževanju, čeprav se strinja, da so verjetno možne kakšne racionalizacije, »ampak s kulturo lahko otroku in mladostniku popestrimo dneve in to je tudi tisto, kar je gonilo življenja«.

Ni pa mariborski muzej edini majhen kolektiv, ki s svojim delom dokazuje, da ni pomembna kvantiteta, obstajajo namreč tudi drugi, dodaja Berberih Slana. Tako kot obstajajo tudi številni drugi, ki so svoja protestna pisma že odposlali, med njimi tudi Zveza ljudskih univerz Slovenije. Ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju so med drugim sporočili, da intervencijski zakon v predlagani obliki lahko pomeni ukinitev ljudskih univerz.

Pet milijonov prihranka

Po podatkih ministrstva, ki se sklicujejo na Ajpes, imamo 288 zavodov s petnajst ali manj zaposlenimi. Pri njih se je v preteklosti že varčevalo in izkušnje so slabe, se spominja direktorica muzeja Berberih Slana: »S takimi združitvami se ni nič spremenilo, število delovnih mest je ostalo isto, stroški pa se niso znižali, vsaj ne bistveno. Zato menimo, da varčevanje ne more utemeljiti takšnega ukrepa«. Bo zdaj drugače? Oziroma kateri stroški konkretno bi se zmanjšali in za koliko? So to morda stroški, vezani na število zaposlenih? »Število zaposlenih v javnih zavodih je avtonomno področje urejanja na lokalni ravni,« so zapisali na ministrstvu, kjer prihranke s spremembo zakona o zavodih ocenjujejo na več milijonov evrov na leto. Najverjetneje gre za pet milijonov, kaže sklep vlade. Kako so prišli do te ocene, nismo izvedeli, so pa na ministrstvu ob tem še zapisali, kar iz samega delovnega gradiva ni razvidno, da »pri ukinitvi pravne subjektivitete ne gre za združevanje javnih zavodov, temveč da bodo občinske uprave opravljale finančno-računovodske in tehnično-organizacijske zadeve za te javne zavode«.