Brglez onemogočil zbiranje 40.000 podpisov za referendume

Zlorabil je položaj in dokazal, da Slovenija več ni pravna država, se je odzval predstavnik sindikata Ivec, ki meni, da bi Brglez moral »nemudoma odstopiti«

Objavljeno
02. maj 2016 17.16
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana - Da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene zlorabe, je predsednik državnega zbora Milan Brglez danes zavrnil možnost zbiranja 40.000 podpisov za referendume o novelah zakonov o kulturni dediščini, carinah v EU in upravnih taksah.

Takšno obvestilo medijem so popoldan poslali iz državnega zbora.

Brglez bo odločitev še pojasnil

Po oceni predstavnika sindikata delavcev migrantov Martina Iveca, ti so referendumske postopke sprožili, je predsednik DZ s tem prekršil zakon in bi zaradi zlorabe oblasti »moral nemudoma odstopiti«.

Za zakone o kulturni dediščini, carinah v EU in upravnih taksah je Sindikat delavcev migrantov Slovenije pred tednom vložil pobude z več kot 2.500 podpisi za zbiranje 40.000 podpisov za referendume. Po zakonu bi jim moral Brglez najpozneje danes določiti 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov.

Brglez je napovedal, da bo podrobneje razloge za prepoved zbiranja podpisov pojasnil na tiskovni konferenci, verjetno jutri.

Ivec: To več ni pravna država

»Predsednik državnega zbora je zlorabil svoj položaj in dokazal, da Slovenija ni ne pravna, ne demokratična in ne pravična država.« se je na odločitev ostro odzval zastopnik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Martin Ivec.

Ogorčen je dodal, da so za vsako od referendumskih pobud zbrali več kot 3.500 podpisov, vladajoči v državi pa zdaj več »ne upoštevajo kar piše v zakonih, delajo po svoje, v zakonih zmanjšujejo pravice ljudi, tudi v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi so to nameravali, zdaj pa celo tistega, kar je napisani v zakonih ne upoštevajo več.«

Na vprašanje, ali bodo sprožili spor pred ustavnim sodiščem je Ivec odgovoril: »V zakonu ni določeno, da predsednik zbora lahko to naredi. Zato sploh ne vemo, kam se pritožiti. Tega v zakonu ni. Ne vemo, ali je ustavno sodišče pravi naslov.«

Ivec, ki je bil zaradi Brglezove zavrnitve v telefonskem pogovoru iz Avstrije, kjer je bil danes v službi, zelo jezen, je vprašal še: »Ali bodo, če več ne vladajo po zakonu, ampak je to le še samovolja izvoljenih, sploh še razpisali volitve ali pa bodo ukinili še to.«

Pravico, da lahko kdorkoli s 2.500 podpisi doseže preverjanje, ali bo v 35 dneh zbral 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov določa zakon. Doslej je veljalo, da lahko zbiranje podpisov prepove le državni zbor ali celo ustavno sodišče. Predsednik zbora pa le v primeru formalnih napak ali neizpolnjevanja formalnih pogojev.

Inflacija referendumskih postopkov

Ob vložitvi treh referendumski pobud pred tednom, ob katerih se je zapletlo, je prvopodpisani predstavnik sindikata delavcev migrantov Emerik Neumeister pojasnil, da je to posledica pogovrov s predstavniki finančnega minsitrstva, delegacijo je vodila državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, o njej je dejal: »Ubila je naše zadnje upanje, da se bomo dogovorili, da bi na pravičen način rešili položaj delavcev migrantov.«

V drugi polovici prejšnjega tedna so vložili še tri dodatne pobude za referendume. Letos je ta sindikat pred tem že ustavil uveljavitev novega azilnega zakona in novele medijskega zakona, a je po pogovoru s premierom Mirom Cerarjem takratni predsednik sindikata Dušan Cvetko oba postopka umaknil v znamenje dobre volje. Cvetko je kot predsednik pozneje nenadoma odstopil.

V začetku aprila je uveljavitev novel zakonov o varstvu okolja, trgu finančnih instrumentov, o družbi Slovenske železnice in o sodnih taksah z referendumskimi pobudami ustavil Policijski sindikat Slovenije, ki ga vodi Radivoj Uroševič. Vse tri so v »znamenje dobre volje« policisti pozneje umaknili, da bi »v manj konfliktnih okoliščinah omogočili mirnejšo pripravo pogajalskega predloga, ki bo pošten in pravičen do stavkajočih«.